30. januar 26

Tudi za letošnji zimski športni dan, 22. januarja, je bilo dijakom ponujeno več raznolikih izbir. Kratko povzemamo dogajanje na več prizoriščih: Smučanje in deskanje na Krvavcu Na športnem dnevu na Krvavcu je sodelovalo več kot 300 dijakov iz vseh štirih letnikov, ki so  v lepem vremenu uživali v smučanju in deskanju. Razmere na smučišču so bile zelo dobre, del programa pa je bil namenjen tudi varni vožnji za dijake prvih letnikov. Športni dan je potekal uspešno in v prijetnem vzdušju.

28. januar 26

Mednarodna izmenjava 3. C s Španci iz Jaena V petek smo učenci 3.c in naše družine postlali postelje, posesali domove ter pripravili sestavine za spoznavanje ob družinskem kosilu za naslednji dan, saj je v soboto opoldne, 10.1.2026, napočil prihod naših boljših polovic. S plakati v rokah, novimi prijateljskimi zapestnicami v žepih ter prijetnim vznemirjenjem v srčkih smo naše španske partnerje za izmenjavo pričakali pred Gimnazijo Poljane. Stisnili smo jih v objem ter jih odvedli do ogretih avtov, da kulturni šok zaradi drugačnega podnebja ne bi bil prevelik. Lociranje njihovega novega doma res ni bila nobena težava, saj je vse hiše zaznamoval vonj po slastnem družinskem kosilu. Po jedači je nastopil čas za ogled lučk ter za družabni večer ob toplem napitku. V nedeljo smo se vsak po svoje oziroma v manjših skupinicah odpravili na družinsko-prijateljsko popotovanje po najlepših kotičkih Slovenije. Najbolj obiskana destinacija je bila kot pričakovano Bled. Zvečer smo si čas krajšali v Biljardni hiši, kjer smo po skorajšnjem živčnem zlomu s strani naših španskih prijateljev prepričali osebje, da po televiziji predvaja tekmo El Clásico. Zmagala je Barcelona, tako da smo nekateri domov prišli domov s skakajočimi, drugi pa z jokajočimi Španci. V ponedeljek smo imeli otvoritveno prireditev s pridihom petja in plesa. Odšli smo na lov na zaklad, naši nagradi sta bili pevska in plesna delavnica. Proti večeru smo šli na bowling, pomerili smo se tudi v boksanju. Nikogar ne bomo izpostavljali, ampak moramo omeniti, da je pri fantih res izstopal Arturito, pri dekletih pa je blestela Lina. V torek smo se odpravili na zimske radosti na Jezersko. Pot je na avtobusu pospremila španska in slovenska glasba, zamudniki, natrpani v kombiju s profesorji, pa so bili deležni masaže lasišča. Preizkusili smo se v teku na smučeh, tubanju in sankanju. Vrhunec vsega je bilo kolektivno kepanje, kjer so podivjali tudi najsramežljivejši. Kot češnja na vrhu tortice pa sta nas zvečer v baru Prulček pričakali dve drag kraljici in karaoke. Sceno smo podrli dobesedno. V sredo je napočil čas za našo ločitev… Ne skrbite, tista prava je prišla šele v soboto. Špance smo poslali v plezalni center na Vrhniki ter v Škocjanske jame, starši pa smo si malo odpočili. Sami smo se pod perutjo Luke Kelca izkazali kot aktivni državljani. Del naše delavnice je potekal v šoli, sočnejši preostanek pa na Radiu Študent. Nekateri smo imeli tudi priložnost nastopiti v živo. Ponovna združitev z našimi otroki se je zgodila pred šolo, da pa bi nadoknadili zamujen skupni čas, smo jih posladkali s ponovnim ogledom nogometne tekme. V četrtek so se Španci prelevili v prave male poljanske dijake ter hospitirali pri pouku. Ker so možgani celo dopoldne delali s polno paro, smo jih peljali na čevapčiče za okrepitev moči, nato pa v Kindovor na ogled dokumentarnega filma, o katerem smo v šoli diskutirali. Preostanek popoldneva je bil namenjen peki in druženju. Zadnji dan so potekale priprave na zaključno prireditev, odkrivali so se skriti talenti. Dogodka so se udeležili starši, gospod veleposlanik in ravnatelj. Na pogostitvi smo napolnili trebuščke in tako dobili primerno energijo za pakiranje. Noč je bila dolga, a sladka, polna plesa, petja in pogovorov. Na realna tla smo bili postavljeni ob dveh zjutraj na parkirišču Dolgi most, kjer smo se s solzami v očeh še zadnjič objeli ter skupaj zapeli. Izmenjava nas je učvrstila in nas mnogo naučila. Pridobili smo mednarodne prijatelje, nepozabne spomine ter načrte za približujoče se poletne počitnice. Nič od tega ne bi bilo možno brez vseh sodelujočih profesorjev. Vsem se iz srca zahvaljujemo, še posebej profesorici Natali, ki nam je dodelila izvrstne pare, za povrh vsega pa nam ves čas stala ob strani. Za dobro počutje ter nemoten potek naše izmenjave pa so poskrbeli še profesorica Nataša, Anja, Julián in Roberto.   Se beremo zopet marca, ko naše Špance obiščemo pri njih doma! Besedilo in izbor slik: Maja, Lina, Lora, Aleks, Tara.

27. januar 26

26 bronastih priznanj in 12 uvrstitev na državno tekmovanje iz psihologije Na šolskem tekmovanju iz znanja psihologije, ki je letos potekalo že petič zapovrstjo v organizaciji Zveza za tehnično kulturo Slovenije, je sodelovalo 35 tekmovalk in tekmovalcev naše šole. Dosegli so izjemen uspeh – kar 26 dijakinj in dijakov je osvojilo bronasto priznanje, 12 najboljših pa se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo 20. marca 2026 na Gimnaziji Novo mesto. Na državno tekmovanje so se uvrstili: Lara Kogovšek (3. A), Karin Ostanek (4. E), Job Movrin (3. A), Zala Zver (3. A), Bela Zupan (3. B), Sara Pipan (3. D), Pika Krevs Rupena (4. F), Zoja Novak (4. E), Maks Šorli Hall (4. C), Manca Petrič (3. H), Pia Blažič (3. A) in Nika Jemec (3. C). Vsem za dosežene rezultate iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha tudi na državnem tekmovanju. Mentor: Nejc Ašič, prof. Fotografija: Hana Burnik, 2.G

26. januar 26

Bilo je mrzlo decembrsko jutro 22. decembra 2025. Že zgodaj zjutraj smo se zaspani dijaki s štirimi učiteljicami spremljevalkami z avtobusom odpeljali na Dunaj. Z nami so bile: organizatorka ekskurzije, ki nas je tudi vodila, Nina Ostan, Erika Jarić, Mateja Hočevar in Nataša Žiger. Po dolgi vožnji smo prispeli na cilj in najprej sem opazila gosto meglo, ki je ovijala mesto. Izstopili smo na Karlovem trgu in se sprehodili do Karlove cerkve. S svojo mogočnostjo se dviga visoko v zrak. Cerkev je bila začasno zaprta, zato smo morali na njen ogled počakati skupaj z ostalimi turisti, ki so neučakano stali v vrsti. Najbolj me je navdušila notranjost cerkve, saj je bila bogato okrašena v baročnem slogu. Ko sem se ozrla navzgor, sem na stropu zagledala pretresljivo fresko, ki prikazuje svetnika Karla, ki Boga prosi, naj Dunaj odreši kuge, okoli njega pa so upodobljeni umirajoči prebivalci mesta. Cerkev je dal zgraditi cesar Karl VI., potem ko se je Dunaj rešil kuge. Nato smo se po strmih in zavitih stopnicah povzpeli na teraso, s katere se nam je kljub megli odprl lep razgled na Dunaj. Čeprav sem vedela, da je Dunaj dvomilijonsko mesto, me je vseeno presenetila njegova razsežnost. Pohiteli smo naprej do Leopoldsmuseuma. Vstopili smo v večnadstropno stavbo muzeja in se sprehodili čez razstavo Wien 1900 – vstop v moderno. Razstava predstavlja umetniška dela iz obdobja moderne in secesije okoli leta 1900. Med množico različnih umetnin se mi je v spomin najbolj vtisnila slika Gustava Klimta z naslovom Smrt in življenje. Ko sem jo opazovala, sem razmišljala o tem, kaj slikar z njo sporoča. Sama sem v sliki videla smrt, ki prihaja po žive, tako mlade kot stare. Najbolj mi je bil všeč barvni kontrast med upodobitvijo smrti ter življenja. Smrt je slikar upodobil s hladnimi, temnimi barvami, medtem ko je življenje naslikal s svetlimi, toplimi barvami. Poleg slik smo si lahko ogledali razstavljeno pohištvo iz obdobja moderne. Ta del razstave me je res popeljal v takratni čas, saj sem spoznala, kako je umetnost vplivala na vsakdanje življenje. Sledil je prosti čas, ki smo ga s prijateljicama preživele ob samostojnem raziskovanju mesta. Odpravile smo se na enega od bližnjih božičnih sejmov. Znašle smo se na trgu, polnem raznovrstnih praznično obarvanih stojnic. Po krajšem obhodu smo se odločile, da si odpočijemo v sosednjem parku. Prebile smo se skozi gručo ljudi. Pred nami se je razprostrl povsem praznično okrašen park. Usedle smo se na klopco in se razgledale. Obdajale so nas novoletne lučke vseh barv in oblik in bilo je, kot bi bili prazniki že tu. Potem smo se dobre volje odpravile naprej po širokih ulicah Dunaja. Iskale smo eno izmed znanih kavarn tega mesta in jo tudi našle. A se je pred njo po ulici vila dolga vrsta turistov. A nič zato. Odpravile smo se do muzeja Albertina, kjer smo se zbrali vsi dijaki in učiteljice spremljevalke. Čakal nas je ogled razstave Gothic Modern. Albertina je bila v preteklosti plemiška rezidenca Habsburžanov, danes pa gosti eno najpomembnejših grafičnih in risarskih zbirk v Evropi. Na vodenem ogledu smo si ogledali umetnine iz obdobja moderne, ob njih pa dela srednjeveških umetnikov. Najbolj me je presenetila razlika v upodobitvi čustev. Pri srednjeveških umetninah jih skoraj nisem opazila, pri modernih pa so se mi zdela jasno razvidna, celo poudarjena. Nato smo ponovno imeli prosti čas. Mesto je bilo zdaj že ovito v temo in razsvetljeno z lučkami vseh barv in oblik. S prijateljicama smo se sprehodile vzdolž širokih ulic Dunaja, polnih trgovin in ljudi. Znašle smo se pred Štefanovo cerkvijo. Ogledale smo si le njeno romansko-gotsko zunanjost. Presenetili so me detajli, ki jo krasijo, ter visoki cerkveni stolpi. V bližini smo nakupile nekaj spominkov, ki jih v trgovinicah v mestu ne manjka. Utrujene po celodnevnem raziskovanju Dunaja smo se odpravile do naše zbirne točke pred opero. Tam nas je pričakal avtobus in polni novih doživetij smo se odpeljali domov. Ekskurzija mi je dala priložnost raziskati Dunaj in spoznati njegovo praznično podobo. Začutila sem utrip mesta, ki se mi je zdelo v primerjavi s slovensko prestolnico ogromno. Ljubljana ima veliko znamenitosti, ob katerih najdemo mnogo turistov, a na Dunaju je ljudi in turističnih atrakcij še mnogokrat več. Marsikatera podrobnost in vzdušje v mestu me bodo spremljali še dolgo. Bilo je lepo.   Besedilo Taja Trobec Breznik, 1.G, izbor fotografij Nina Ostan, prof.