27. marec 25

V soboto, 15. marca 2025, je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru potekalo državno tekmovanje iz znanja biologije. Uspehi naših dijakov so nas zelo razveselili, saj so osvojili devetnajst zlatih priznanj in osem srebrnih priznanj. ZLATA PRIZNANJA so prejeli: 1.  letnik: Jerca Prezelj, 1.C – 9. mesto in Hana Burnik, 1.G 2.  letnik: Brina Klander Kržišnik, 2.C – 1. mesto, Iva Rozman, 2.G – 2. mesto, Jakob Zakrajšek, 2.G – 7. mesto, Maks Podlesnik, 2.C in Ivana Cvetko, 2.C 3.  letnik: Laura Petrin, 3.D – 2. mesto, Eva Pervinšek, 3.H – 4. mesto, Gaja Gorup, 3.D – 10. mesto, Mia Ratoša Rigler, 3.D, Zoja Klara Mauhar, 3.G in Jakob Majdič, 3.A  4.  letnik: Kaja Ciber, 4.G – 2. mesto, Nika Bizilj, 4.B – 3. mesto, Brina Cej, 4.G   5. mesto, Zala Nared, 4.H – 6. mesto, Lenart Zalar Schroers, 4.H – 10. mesto in Zara Kolenc, 3.G. Prejemniki SREBRNIH PRIZNANJ so: 1.  letnik: Neva Vidic, 1.G2.  letnik: Maja Žunič, 2.C in Mila Šolmajer, 2.C3.  letnik: Vid Petelin, 3.G in Amila Pivač, 3.G4.  letnik: Sara Karadžič, 4.F, Daša Ponikvar, 4.H in Ava Trobec, 4.E Za izjemne dosežke vsem iskreno čestitamo! Besedilo: Erika Jarić, prof.Fotografija: Julij Dominik Mrak                                                              

28. marec 25

Letos je tekmovanje v znanju slovenskega jezika za Vodnikovo priznanje potekalo prvič, in sicer je bilo organizirano za osmošolce in dijake 3. letnikov srednjih šol. Naša dijakinja Brina Korošec, 3. H je na državni ravni dosegla 2. mesto in je tako med prvimi dobitniki zlatega Vodnikovega priznanja. Podeljenih je bilo sedem zlatih priznanj, na državno raven se je sicer uvrstilo 71 tretješolcev iz gimnazijskih programov iz vse Slovenije.  Brini iskreno čestitamo! Besedilo: Darinka Marc  

28. marec 25

“Če se ne bi nit nikoli niti malo zavozlala, potem ne bi bil skvačkan še noben šal. In pozimi bi nas zeblo.  Nas res zebe? Tudi šal lahko razparamo, spletemo iz njegovih niti pulover, si na glavo poveznemo kapo, da nam greje misli. Pa srce? …” Pozne marčevske dni že na prvi pogled prepletajo poganjki rim, odpirajo se popki cvetočih verzov, ptice že radostno stopicljajo mimo stopic dehteče poezije. Kot nalašč, se je letos še svetovni dan poezije ugnezdil ravno na 21. marec. Kdor se je torej na predvečer slednjega, na naključno izbrani četrtkov večer, povzpel vse do višav, da bi dosegel dvorano gorskega kralja — večera, ki si je 20. 3. nadel še pridevnik literarni, se je le stežka izgubil. Poti potniku niso kazale kričeče markacije, niti navkreber hodeči kažipoti, marveč nit rdeče barve. Vrh sedmih stopnišč, za voglom sedmih šolskih ur, ki jih dnevno prebijemo pod gorskim sedlom podstrešja, se je za črnimi zavesami poljanske dvorane razpletala ideja, ki je dišala po barvi češenj, makovih cvetov in krvavečega srca. Na statvah dijakov, ki ustvarjajo predvsem v okviru šolskih literarnih zbornikov in urednicah le-teh, se je po dolgem času zopet spletel literarni večer. Za rdečo nit dogodka, smo v šivanko vdeli kar rdečo nit. Vzdolž odra, katerega sleherni kotiček so zasedali bralci, vsak na svojem prav posebnem sedišču, so se odkotalili klobčiči rdeče volne. Zavoljo glasbene spremljave so tudi glasbeniki (čelistka in pianista) strune svojih inštrumentov za ta večer obarvali rdeče. Besede so odzvanjale še iznad glav gledalcev. Namesto na stole, so se namreč nekateri dijaki posedli po vejah tramov visoke dvoranske krošnje. Njeno senco je v večeru zapustil tudi profesor Skrbinšek, ki je z nami delil cvetice svojega ustvarjanja in pesmi izpod svojega peresa. Verzi avtorske poezije, prepleteni z deli številnih drugih avtorjev, so poslušalce nagovorili tako v slovenskem, kot tudi mnogih tujih jezikih. Italijanske, hrvaške, angleške in celo ruske besede so tako odgrnile zaveso ter tlakovale pot tudi literarnemu zborniku tuje poezije Hip poets society, ki se v spremstvu majske številke Pravega kota, po dolgoletnem oddihu zopet vrača na odrske deske poljanskih knjižnih polic.  V rdečini večerne zarje se je zavozlan skupek rdeče volne počasi začel razpletati. Niti vseh zbranih, so se še poslednjič tisti dan prepletle, odete v odejo melodij Hišnega benda — tokrat v nekolikanj prešiti obliki.  V kopici sena marsikaterega prebranega dela je bilo mogoče najti šivanko z rdečo nitjo. Če si upamo pogledati pobližje, lahko opazimo, da gre pravzaprav za zavozlan klobčič — klobčič sena, čigar sen je lahko naša poezija, naša rdeča nit. “Zatorej … naj vodi nas le nit rdeča, ko upihnjena bo še poslednja sveča.”   Besedilo: Neja Brumen, v imenu uredništva Pravega kota Fotografije: Hana Burnik

25. marec 25

V petek, 14. marca 2025 se je na stopnišču šole že četrtič odvil zaključni dogodek projekta Berideli, ki je vključeval tako predstavitev umetniških del kot otvoritev razstave. Na dogodku, poimenovanem ZrcaloOgledalo, smo se zbrali učenci, ki smo v projektu Berideli sodelovali, nekaj prijateljev, staršev in profesorjev. Na branje naslednjih besedil Zajtrk prvakinj (Liu Zakrajšek), Olga (Bernhart Schlink), Gorica (Mateja Gomboc), Zbiralec strahov (Goran Vojnović), Namreč (Milan Jesih), Po vsej sili živ, (Nataša Kramberger), Pesmi (Jacques Prevert) smo se ustvarjalno odzvali. Izbor svojih interpretacij pa smo predstavili najprej na stopnišču ob branju poezije, scenarija, razmišljanj in v glasbenih točkah. Dijaki inštrumentalisti so izvajali avtorske skladbe, ki so jih navdihnila prebrana literarna dela in so jih ustvarili njihovi vrstniki.  V vsaki noti in besedi smo lahko čutili njihovo navezavo na literarno predlogo. Najbolj zanimivo je bilo opazovati, koliko različnih interpretacij enega besedila smo lahko opazovali, ker so njihovi avtorji vanje vtkali svoje osebne izkušnje in čustvovanje. Vsak je lahko predstavil svoj pogled in doživljanje prebranega dela in med sabo so se zelo razlikovali.  Sedem literarnih predlog se je dotikalo tematike vojne, samote, strahov, občutka tujosti, kar je puščalo dovolj prostora za ustvarjalnost, ki je prosevala skozi vsako od interpretacij. Od obiskovalcev je bilo čutiti občudovanje prikazanih kreacij.  V drugem delu dogodka smo se tudi fizično zbližali v ozkih hodnikih galerije G+ in tako od blizu opazovali ustvarjene likovne izdelke, fotografije in kolaže, pa tudi edinstveno modno kreacijo, nastalo po navdihu Schlinkovega romana Olga. Izbrani avtorji so na kratko predstavili svoje izdelke, pojasnili, kako so dobili idejo zanje in proces njihovega nastajanja, pa tudi, kako se povezujejo z njimi osebno. Še posebej velik vtis je naredila animacija, ki je prikazovala vsakdan odtujenega delavca v tovarni, in najava filma, ki je odseval monotonost življenja na slovenskem podeželju.  Zaključek prireditve je popeljal del obiskovalcev v še manjši prostor, obokani zaprti del galerije, kjer je ena od avtoric literarnih predlog, Liu Zakrajšek, odgovarjala na izčrpna vprašanja dveh dijakov ob njeni knjigi Zajtrk prvakinj. Pogovor je bil izjemno zanimiv zaradi razmišljanj avtorice in njene neposrednosti. Liu je bila tudi dijakinja Gimnazije Poljane. Ob koncu nas je dijake čakala še manjša pogostitev, ob kateri smo se lahko pogovorili dijaki med seboj. To je bilo res zanimivo, ker smo odšli domov z novimi spodbudami, občutki in razširjenimi obzorij - posamezno delo smo lahko opazovali z mnogo očmi - tega sami ne bi zmogli. S sabo smo deževni večer odnesli tudi kakšno od omenjenih knjig na "to read" seznamu.  Projekta BERIDELI v prihodnjem letu  se že vnaprej  veselim in vabim vse, ki se ga letos niste uspeli udeležiti, pridružite se, ker je vredno! Besedilo: Elvira Tomac, 3.B Fotografije: Mila Fatur Škof, 4.B in Julij Dominik Mrak, 1.A