iskanje

Dediščina šole

Že iz arhitekture stavbe, ki je bila na današnjem naslovu Strossmayerjeva 1 zgrajena leta 1907, je razpoznaven žlahtni duh preteklosti, iz katere je zrasla današnja Gimnazija Poljane. Na tradicijo smo ponosni, zato jo spoštljivo oživljamo s kakovostnim delom, usmerjenim v prihodnost.

Današnja Gimnazija Poljane je dobro opremljena, skrbno vzdrževana, sodobna šola in zelo živa institucija, v kateri sobiva več kot 900 dijakinj in dijakov ter 78 zaposlenih.
Na naslednjih straneh vam želimo predstaviti glavne mejnike iz preteklosti naše šole, za njimi objavljamo še izbor spominskih utrinkov nekdanjih poljank in poljancev ter predstavitev logotipa, himne in kodeksa šole.




V času Avstro-Ogrske

Leta 1999 je Gimnazija Poljane slavila svojo stoletnico. Okrog leta 1900, ko je bila ustanovljena, se je na svetu zgodilo precej zanimivih dogodkov. Leta 1900 so bile v Parizu druge moderne olimpijske igre. Leto kasneje je bila ustanovljena zvezna država Avstralija. Naslednje leto pa je Caruso posnel prvo gramofonsko ploščo. Tudi v Ljubljani je v tem obdobju prišlo do mnogih sprememb.

Preberi več

V času stare Jugoslavije

Leta 1918 je narodna vlada Kraljevine SHS v Ljubljani s sklepom z dne 10. novembra 1918 spremenila zavod iz humanistične v realno gimnazijo tipa A bivših avstrijskih realnih gimnazij. V šolskem letu 1918/1919 sta zato postala prva dva razreda realnogimnazijska, v vsakem naslednjem šolskem letu pa so se spreminjali postopoma razred za razredom v realnogimnazijske.

Preberi več

V času okupacije

Po izbruhu vojne, 9. aprila 1941, je banska uprava v Ljubljani za svoje območje odredila, da se na vseh šolah zaradi izrednih razmer izdajo učencem letna spričevala, datirana s prvim aprilom 1941. Matura je odpadla in letne ocene so veljale kot spričevalo o maturitetnih izpitih, če so ti bili potrebni. To odredbo so šole izvedle v novih okoliščinah, to je v dneh, ko so Ljubljano zasedli Italijani, niso pa še formalno prevzeli uprave.

Preberi več

V času od nove Jugoslavije do samostojne Slovenije

Z osvoboditvijo leta 1945 se je za zgodovino šole začelo novo obdobje. Tega leta je Gimnazija Poljane postala I. državna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Šola ni mogla takoj normalno zaživeti, potrebni so bili novi učbeniki, primanjkovalo je učil in obnoviti je bilo treba šolsko poslopje. Vpis je bil skromen, zdravstveno stanje učencev pa zelo slabo. Leta 1947 so uvedli sprejemne izpite. Ker so otroci veliko izostajali, so morali starši osebno opravičevati njihove izostanke.

Preberi več

Spodnji navedki so del spominskih zapisov, ki jih je ob 120-letnici Gimnazije Poljane v dva zbornika zbral in uredil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na Gimnaziji Poljane.

Zbornika nosita naslov Poljane spomina. Načrtovano je nadaljevanje, za katerega lahko prispevate svoje zapise tudi vi. Lepo vabljeni, da se uredniku oglasite na naslov: marko.trobevsek@gimnazija-poljane.si

Več o zborniku lahko preberete na naslednjih povezavah:
https://120.gimnazija-poljane.com/zacetek-praznovanja-120-letnice-srecanje-generacij-ob-izidu-zbornika/
https://120.gimnazija-poljane.com/gimnazija-poljane-v-dokumentih-mestnega-in-drzavnega-arhiva-ter-solskega-muzeja/
https://120.gimnazija-poljane.com/gimnazija-poljane-skozi-cas/



Nekdanji
poljanci
o šoli

  • Japec
    Jakopin
  • Andreja
    Inkret
  • Saša
    Pavček
  • Iva
    Jevtič
  • Miha
    Vanič
  • Borut
    Drobnjak
  • Kaya
    Tokuhisa
  • Primož
    Vitez
Ne morem se znebiti prepričanja, da je prav gimnazijski čas odločilno vplival na oblikovanje pravil, ki so najbrž začrtala mojo življenjsko pot: da si odprt, da prisluhneš samemu sebi, da delaš, kar imaš rad, da imaš rad življenje, da ga nenehno uživaš in ceniš. Tako tudi veš, da lahko življenju kadarkoli pogledaš v oči in da mu boš kos, ne glede na to, kaj ti bo prineslo na pot. Torej: Živela Gimnazija Poljane!

Japec Jakopin (maturiral 1969) je kardiolog in mednarodno uveljavljen oblikovalec plovil.

Poljanska σχολή bo zame vselej tudi skupnost v smislu neke nevidne mreže, ki sem jo intenzivneje začela tkati nekje v gimnazijskih letih. V njenem okviru se srečujem z ljudmi, ki so mi blizu, saj si z njimi delim prepričanja, zanimanja, sorodnosti, naklonjenost. Ta mreža se razteza širše, daleč preko klopi in zidov poljanske gimnazije, dlje od mojih najstniških let, pravzaprav tudi dlje od časa in prostora, v katerem živim; sega namreč tudi do vseh tistih posameznikov, ki so napisali, uglasbili, naslikali, posneli, zaigrali, upodobili vse tisto, kar se me dotakne.

Andreja Inkret (maturirala 1992) je predavateljica na oddelku klasične filologije FF v Ljubljani, prevajalka, publicistka in pisateljica.

Nočne more, da ne morem narediti mature, ker ne znam kemije, matematike, fizike, me še vedno zbujajo iz sna. V teh štiridesetih letih, odkar nisem več dijakinja Gimnazije Poljane, sem sanje, da jecljam pred tablo ali sedim pred testom z nagrmadenimi formulami, ki jih ne razumem, sprejela kot nekakšno anekdoto, ki se konča s prebujenjem in z osvobajajočim smehom. In prav smeh je tisti, s katerim bi najbolje opisala svoje spomine na gimnazijska leta.

Saša Pavček (maturirala 1978) je igralka, prvakinja SNG Drama, profesorica na AGRFT in pesnica.

Mogoče smo zato bili namesto avtoritarne discipline deležni — intelektualne. In namesto paternalistične skrbi — nehotne zapuščenosti. (Tu, seveda, govorim o sistemski zapuščenosti, na ozadju katere se toliko bolj svetlo izrišeta skrb in toplina posameznih učiteljev in svetovalk.) Verjetno smo se prav zato tako korenito zatekli drug k drugemu, da se še danes trdo jedro mojega čustvenega in duhovnega življenja vrti prav okoli Poljan in so moji prijatelji — vključno s Puškinovimi sinovi! — obenem večinoma tudi moji bivši sošolci.

Iva Jevtič (maturirala 1995) je pesnica, prevajalka in učiteljica angleščine, doktorirala je iz literarnih ved.

Prostori na Poljanah so bili skrivnostni, prehodni, mehki. Patina stare stavbe, leseni opaži v razredih, odpadajoč zelen omet na zidovih. Čarobnost, ki je novodobne stavbe ne premorejo. A bolj kot hiša so bili pomembni ljudje, ki so vstopali vanjo. Dragoceni, nadarjeni, lepi, zanimivi ljudje. Drug drugega smo bogatili in se medsebojno vzgajali. Vrednote, ki smo jih takrat posadili, uspevajo še danes. Še danes se napajamo iz istega vrta.

Miha Vanič (maturiral 1994) je profesor ruščine in filozofije in prevajalec.

Lepi so bili tudi športni izleti v Logarsko dolino, kjer smo prenočevali v Domu planincev. Upravnik je bil tedaj moj znanec Martin Petek. Nekateri so kolesarili z gorskimi kolesi, nekateri so šli plavat v bazen v hotel Plesnik, drugi so šli jahat konje na bližnjo kmetijo. Med drugim smo se povzpeli na Kamniško sedlo in udeleženci pohoda me nikoli več niso klicali »stari«.

Borut Drobnjak je od 1988 do 2021 na Poljanah poučeval geografijo.

Poljane. Kadarkoli slišim, da kdo omeni to ime, v meni takoj zraste občutek ponosa in pripadnosti. Kot da slišim ime stare prijateljice, s katero sva nekoč preživeli mnogo časa, zdaj pa sva izgubili stike, a mi je spomin nanjo neskončno drag, poln topline in nostalgije. Da ne bo pomote, tako kot vsi normalni ljudje tudi sama nikakor nisem z veseljem hodila v gimnazijo.

Kaya Tokuhisa (maturirala leta 2004) je režiserka, igralka, pevka in slikarka.

Učitelj je človek z načrtom: učnim načrtom. A kakor koli pomislim, najbolj se človeku vtisnejo v spomin situacije, v katerih je učitelj presegel svoj začrtani kurikulum ali posegel onstran predpisanega načrta.

Primož Vitez (maturiral 1984) je profesor francoščine na FF, prevajalec in literarni zgodovinar, poje pri jazz skupini Bossa de Novo


Vsi
  • Logo šole
  • Himna
  • Kodeks šole

Ovalna oblika znaka, jajčasta forma celote, predstavlja šolo kot valilnico znanja.

Stilizirani elementi, ki so zbrani v jedru, torej del kapitela antičnega stebra, ptica ter črka P, simbolizirajo sožitje duha in materije na Gimnaziji Poljane, proces učenja, spoznavanja …

Stilizirana ptica: simbol vsega duhovnega, predvsem znanja in omike

Dorski kapitel: materija, zgoščena v obdobju antike, pomeni naslonitev na tradicijo in preseganje le-te

Veliki P: Gimnazija Poljane

Avtor: Tomaž Gorjup, akad. slikar spec., izr. prof.


0:00
/
Poljanska himna


Nad nami je samo nebo

Pesem šole - pesem šoli
(Ahačič, Narat)



[moška različica:]
Prijel sem te za roko,
držal sem te močno.
Pod nama le poljane,
nad nama le nebo.

Zagledal sem te v šoli
in k tebi šel sedet,
pod nama le poljane,
nad nama pa ves svet.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Spoznala sva jih skupaj,
nihče ne ve, zakaj.
Iskali smo poljane,
zdaj ni poti nazaj.

Pa saj ne bi hoteli
živeti kje drugje.
Na mavričnih poljanah
pustili smo srce.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Nad nami je samo nebo …

[ženska različica:]
Podala sem ti roko,
držal si me močno.
Pod nama le poljane,
nad nama le nebo.

Zagledal si me v šoli
in k meni šel sedet,
pod nama le poljane,
nad nama pa ves svet.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Spoznala sva jih skupaj,
nihče ne ve, zakaj.
Iskali smo poljane,
zdaj ni poti nazaj.

Pa saj ne bi hoteli
živeti kje drugje.
Na mavričnih poljanah
pustili smo srce.

Nas nosi k soncu tudi, če dežuje,
kot mavrica nam bistro je oko.
Mi smo rojeni na poljanah.
Nad nami je samo nebo.

Nad nami je samo nebo …


Ob 120-letnici šole sta poljansko himno zapela Eva Kene in Bojan Cvjetićanin.
Demo posnetek lahko poslušate tu.

Avtorja o nastanku pesmi

Poljanski kodeks ne govori o dijakih in učiteljih. Govori o ljudeh, ki si po nekem čudnem, a v bistvu lepem naključju vsakodnevno delijo iste prostore in ne nepomembne koščke svojih življenj. Hkrati noče biti pravilnik, ki z grožnjo kazni zavezuje k takšnemu ali drugačnemu ravnanju, pač pa skupni premislek pravil obnašanja in medsebojnih odnosov. Ti pa so v končni fazi edino, kar zares šteje. (Povzetek je ob sprejemu končne različice kodeksa zapisal Boštjan Narat, tedaj profesor filozofije in član delovne skupine)

  • Pozdravljam.
  • Do vseh se obnašam spoštljivo.
  • K pouku prihajam redno in pravočasno.
  • Med poukom sodelujem in prispevam k razredni disciplini.
  • Ocenjujem in ocene pridobivam na pošten način.
  • Na pouk prihajam pripravljen.
  • Malicam samo takrat, ko imam odmor.
  • Skrbim za šolsko in osebno lastnino.
  • Prizadevam si za urejenost in varstvo okolja.
  • Nesoglasja rešujem mirno in v dobro vseh.
  • S svojim ravnanjem ne ogrožam sebe in drugih.
  • Po svojih močeh s svojim delom prispevam k ugledu šole.
  • Spoštujem splošne civilizacijske vrednote, raznolikosti in posebnosti drugih ljudi.
MENU
Hitre povezave