Avtorja o nastanku pesmi

Nazaj

Kozma Ahačič (avtor besedila)
Boštjan Narat (avtor glasbe)

Maja 2000 so se na Gimnaziji Poljane odločili, da 100-letnico šole obeležijo tudi s himno. Obrnili so se name z željo, da bi pripravil svoj predlog besedila. Izziv je bil velik, zato sem ga sprejel. K pisanju himne sem povabil svojega sošolca s Poljan, Boštjana Narata.

Priznam. Nisva vedela, v kaj se spuščava. Kot gimnazijci smo bili do ‘umetnin’, kot so himne in podobne priložnostne pesmi, nadvse kritični; gotovo se po dobrih petih letih, ki naju ločijo od gimnazije, kritičnost ni zmanjšala.

Začetek nama je jemal pogum: meja med patosom in neumnostjo je pri skladbah te vrste domala nedoločljiva. Po mnogih neuspešnih poskusih sva se odločila, da ne bova napisala klasične himne, ampak pesem, ki bo govorila o ljubezni na Poljanah.

Boštjan je imel v mislih glasbeno frazo, vendar se ni najbolje ujemala z besedilom, ki sem ga počasi snoval. Zato sva sklenila, da ubereva dvoje poti: jaz bom napisal besedilo na Boštjanovo glasbo, Boštjan pa bo napisal glasbo na moje besedilo. In ko sva mesec zatem prvič zabrundala verz: nad nami je samo nebo, sva vedela, da sva na pravi poti.

Nastali sta dve skladbi: umirjena in udarna. Glasbeniki, ki sicer igrajo v zasedbi SFILTROM, so dali skladbicama dokončno obliko. Čeprav so morali posebej za to priložnost deloma

spremeniti svoj način dela in svoj slog, so opravili odlično delo.

Prisluhnite še, kot pravi avtor, umirjeni različici poljanske himne.


0:00
/
Najine Poljane


Avgusta sva demo posnetka obeh skladb predvajala skupini, ki je pripravljala slovesnosti ob 100- letnici šole. Profesorji so se spogledali, se zadovoljno nasmehnili in prikimali. Himni sta bili rojeni. Nad nami je bilo samo še nebo.

Kozma Ahačič, (maturiral 1995) je jezikoslovec in literarni zgodovinar, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša



Najine Poljane

(K. Ahačič, B. Narat)



Žametni zvok
tvojih rok
diha prek Poljan.

Drobni nasmeh
naju dveh
diha prek Poljan.

Bi se sploh lahko
našla kje,
kjer je le beton?

Sonce sveti se
iz oči
najinih Poljan.

Tukaj smo se
srečali
in šli prek Poljan.

Tu je srce
mavrice
(ki) diha prek Poljan.

Veter nas uči
jokati,
ker nam je lepo.

Nič ni pretežko:
nad nami je
samo nebo.

MENU
Hitre povezave