Novice

29. maj 25

Ljubljana, 22. 5. 2025 – Častno nagrado Gimnazije Poljane, s katero slavimo ustvarjalnost in prizadevnost v vsej bogati mnogoterosti, smo podelili že devetič. Prejeli so jo žlahtni poljanci in poljanke in se pridružili velikemu številu tistih, ki so prek poljan začeli pot na vrhunska področja strokovnega, znanstvenega in umetniškega življenja ter športa in dobrodelnosti. Nagrada odraža prepoznavnost Gimnazije Poljane, saj podčrtuje njeno bistveno željo: vzbuditi veselje do odkrivanja, preizkušanja izzivov, raziskovanja in védenja. Ob vsem tem pa ves čas z mislijo na sočloveka. Nagrajenke in nagrajenci s svojim izstopajočim delom, požrtvovalnostjo in ustvarjalnostjo puščajo pomembno sled, za katero smo hvaležni. To je v svojem nagovoru posebej poudaril tudi gospod ravnatelj Srečko Zgaga, ki je nagrade podelil.  Nagrado poljanska ptica 2025 so prejeli: FILIP BARBALIĆ NIKA BIZILJ MILA FATUR ŠKOF JULIJA GABROVEC LUKA GRADIŠEK ADRIAN GROŠELJ TIM KAHRIMANOVIĆ SARA KARADŽIĆ NAŠA KOLENIK GAŠPER MACEDONI GAJA MIHAČIČ ANAIS VRTUNSKI EMA ERNA WEBER   Skupinsko nagrado poljanska ptica pa so prejeli  za glasbeno udejstvovanje: OSKAR ČEMAŽAR, EMA FATUR, MAKSIM GROZNIK, ROBERT HRAŠOVEC,VITA LUNA KRAMER, BINE MRAMOR, IZZA PRELESNIK, ŽIVA VESELIĆ; za tehnično in organizacijsko podporo pri poljanskih dogodkih: LENA BREŽNIK, DAŠA DJURICA, SAMO KADIĆ, MIJA KOLARIČ, ZARA KOLENC, AJDA ROGELJ; - za triletno ustvarjanje otroških gledaliških predstav: NIKA BIZILJ, LENA BREŽNIK, KLARA PREM CERAR, AJA KOROŠEC SUBOŠIĆ, ANA SVETEL, ŽIVA ROVŠEK, GAŠPER MACEDONI, MILA FATUR ŠKOF, ANAIS VRTUNSKI, ELA HORVAT, ORSON ISTINIČ in MIJA KOLARIČ Vsem nagrajencem čestitamo!   Pred slavnostjo podelitvijo poljanskih ptic se je odvil program, ki so ga pripravili glasbeniki z avtorskimi skladbami in interpreti dvajset Vaj v slogu.  Glasba:Tora Ackermann, Zala Bartol, Vida Novina Kurir, Oskar Ribič, Bine Mramor, Ema Fatur, Jon Domen ŠefPoljanska himna: Ema Fatur, Robert Hrašovec, Oskar Čemažar, Jon Domen Šef Strasbourg (Roy Hargrove): Lev Berginc, Robert Hrašovec, Jon Domen Šef Vaje v slogu (Raymond Queneau, prevajalec Aleš Berger)Interpreti: Svit Šturbej, Jaša Gončin, Zarja Krašovec, Zarja Šarbek Potisek, Neža Lavrič Povezovalca prireditve sta bila Ajda Prašnički in Luka More. Obrazložitve sta brala Nina Miri Zalar in Miha Osredkar. Za tehniko je poskrbel Jon Domen Šef, za glasbeni del Mateja Jakša Jurković, za organizacijsko podporo Nataša Žiger, Vsebina in režija: Katarina Torkar Papež. Prireditev je snemala ekipa RTV SLO. Prispevek si lahko ogledate na povezavi tu. Fotozgodba v objektivu Julija Dominika Mraka je na ogled tu.    

20. junij 25

Klasična 1.A in 1.B sta se ob zaključku šolskega leta odpravila na strokovno ekskurzijo v Akvilejo. Dijaki so si natančno ogledali rimsko rečno pristanišče, stopili na forum, srce antičnega mesta, se odsprehodili po dekumanu, eni od glavnih ulic, in izven mesta obiskali nekropolo, rimsko pokopališče. Nato so vstopili v hišo bogatega rimskega trgovca Tita Makra: ogromna hiša z mnogimi sobami, atrijem in impluvijem na sredi ter vrtom! Žal so že pred našim prihodom odkrili skrit kupček kovancev, ki jih je rimski gospodar zakopal za težke čase! Nazadnje so si dijaki ogledali še izjemne mozaike v cerkvenih dvoranah, ki prinašajo nove motive prvih kristjanov, ki so tedaj šele iskali svoj umetniški izraz. Ob raziskovanju Akvileje, ki je bila nekoč izredno pomembna tudi za našo Emono, smo lahko prisluhnili dialogom dijakov, ki so se vživeli v življenje Rimljanov in nam ga predstavili skozi svoje oči. Zelo zanimivo! Po Akvileji smo se odpravili v Gradež, kjer je bila poleg dveh zgodnjekrščanskih bazilik vabljiva tudi peščena obala ob toplem morju, in v Trst ali antični Tergeste. Drugi arheološki dan so dijaki raziskovali Emono, spoznavali rimske napise v lapidariju Narodnega muzeja in materialno dediščino, ki sta jim jo predstavila člana društva Herodot kar v prostorih naše šole: dijaki so si lahko oblekli toge (če so jim seveda pomagali sošolci, »sužnji«), nadeli rimski nakit, poskusili pa so tudi legionarjevo opremo in ugotovili, da so morali biti tile rimski legionarji pravi silaki. Če zaključimo: ko bi le pouk potekal večkrat na ta način! Od učiteljev smo dijake spremljali prof. Nataša Homar, Lucija Krošelj Košec, Nina Ostan, Saša Perovič in Tina Pintar.

16. junij 25

Reportaža z drugega dela mednarodne izmenjave za 3.G z Gimnazijo Orce Nikolov, Ljubljana (5.–12. maj) Kljub dežju, ki je spremljal dobršen delež obiska naših makedonskih prijateljev, smo skozi gnečo dežnikov kmalu prepoznali obraze naših gostov. A tudi naporna večurna vožnja ne premore te moči, da bi iz njihovih obrazov izbrisala igrive nasmeške, svetlejše od sonca na njihovi zastavi. Čeprav je rana ura zlata in te barve ne primanjkuje v makedonski zastavi, je bil marsikateri par zaradi zanemarljivih zamud skorajda prikrašanj za ravnateljev topel pozdrav ob pričetku tedna. Na veliko srečo naših gostov, katerih čas ni gospodar — kar je seveda lahko tudi prav, a ne nujno v zgornjem primeru — je naslednja aktivnost od nas terjala le sprehod po Ljubljani, ob klasičnemu lovu na zaklad pod budnim očesom profesorja Mihe Osredkarja. Po kavi in prvih štrukljih tistega tedna pa smo bili pripravljeni celo na delavnice aktivnega državljanstva s poljanskimi profesorji.  Naslednji dan smo se pred dežnimi kapljami skrili v zavetje poljanskih učilnic, med knjižne police ter celo pod odrske luči. Spet smo namreč obudili naše projekte. Kot ponosni mentorji smo spremljali svoje makedonske varovance, ko so se preizkusili v poznavanju Slovenije in slovenščine ter v primerjavi z učenci drugih mednarodnih izmenjav poželi zmagovit uspeh, ko je bilo v igri poznavanje slovenskih jedi. Štruklji so jim očitno res segli prav do srca. Na vse pretege smo se trudili zgledovati po makedonski kulturi brezskrbenga posedanja v kavarnah, a so tudi naši partnerji kmalu ugotovili, da tu lokali med tednom zvečer ne pokajo po šivih. Povprečje smo torej ta teden vztrajno in dokaj uspešno dvigovali kar mi. Sledil je dan, ki so se ga naši partnerji najbolj veselili, z dežja so se namreč skrili kar pod kap(nike). Skoraj tisoč spolzkih stopnic, ki jih premorejo Škocjanske jame, so namreč, kljub gorečemu makedonskemu odporu do hoje navkreber, očarale naše mestne prijatelje. Med tem ko smo mi poklapani obtičali učilnici, pripravljeni, da se soočimo z izzivi programa aktivnega državljanstva, je njih burja že odpihnila proti Primorski. Petkov dopoldan smo, pod krinko priprav na zaključno predstavitev, prevedrili razpršeni vsak na svojem koncu šole (ali blizu nje, na primerni varnostni razdalji). Prav vsakega izmed nas je slej kot prej premamila misel na odprto kuhinjo, katere hrana je navdušila celo brbončice naših kulinarično dobro podkovanih gostov. Delovni, a ob enem razburljivi teden smo uradno zaključili najbližje nebu, kakor smo na Poljanah le lahko. Šolsko dvorano so, ob spremljavi glasbenih vložkov Hišnega benda, znova zajeli utrinki naših dotedanjih dogodivščin. Spomin nanje smo osvežili s pomočjo kviza o celotni slovensko-makedonski navezi, v naših srcih pa ga bomo za vselej ohranjali z mislijo na melodije glasbene točke, katerim smo se ob koncu večera prepustili. A tisti dan se še nismo poslovili. Konec tedna smo na petkov večer otvorili z nekolikanj bolj makedonsko, kar po naši definiciji zdaj pomeni bolj sproščeno in družabno, naravnanimi aktivnostmi. S sobotnim izletom smo seveda morali ohraniti naš sloves in kot ponosni ter zagrizeni slovenski hribolazci smo čredo makedonskih prijateljev že gnali na prave zelene poljane. Ni šlo brez ogleda Bleda, ki sicer je precej doprinesel k pozitivni izkušnji naših gostov. Drugo polovico dneva so si namreč najverjetneje zapomnili zahvaljujoč žuljem, ki so si jih častno priborili na neznansko napornem sprehodu okoli Bohinjskega jezera. Na srečo so iskrene nasmehe iz njih izvabile mimoidoče krave, prave domačinke tega mirnega kotička, skritega med visoko segajočimi vrhovi. Ostala nam je le še nedelja, a kljub zavajujočemu in vabljivemu imenu dneva, se nas večina ni posluževala brezdelja. Sleherni par makedonskih oči je na ta dan ugledal svoj biser Slovenije, ki se je ob soncu, ki se nas je končno odločilo obiskati, svetil še toliko svetleje. Za občutke topline so seveda zaslušne tudi naše družine. Razpasli smo se vse od severa, med drugim poletno obarvane Rogle, pa tudi do juga s svojo toplo in vabljivo obalo. Kot za šalo, so se gromozanski kovčki presenetljivo hitro spakirali, zvok njihovih kolesc pa je poljanske ptice prebudil še preden bi to utegnil storiti kakšen petelin. Sonce sploh še ni povsem vzšlo, a tam, kamor so se naši prijatelji vračali, njegovih zlato-rumenih žarkov ne primankuje. Zatorej bodo tisti, ki so nam jih že ob pričetku tedna prinesli s seboj vse do deževne Ljubljane, za vselej greli spomin na edinstveno izkušnjo in majsko obarvane Poljane in poljane.     Besedilo in izbor fotografij: Zala Korošec in Neja Brumen, 3.g  

16. junij 25

Dne 6. junija nas je obiskala skupina naših nekdanjih dijakov, ki so si za 50. obletnico mature zaželeli, da bi si lahko ogledali svojo šolo.  Z veseljem smo se z njimi družile Estel Tagliaferri in Zoja Novak iz oddelka 3.E, ter Nada Žonta Kropivšek. "Domačinke" smo bile deležne njihove igrive in mladostne radovednosti ter obilice nostalgičnih spominov. Njihova razredničarka je bila profesorica Mariča Pohar. Ko so videli, kako prijetna je šola, kako lepo in funkcionalno je opremljena in vsa napolnjena z vsebino izpod rok naših ustvarjalnih dijakov, so gostje povedali, da bi se najraje kar ponovno vpisali. Niso se posebej izpostavljali, pa smo vseeno zaznale, kako uspešne in zanimive poklicne poti so si utrli, tudi na podlagi znanja in pridobljenih študijskih navad z naše gimnazije.   Zapis: Nada Žonta Kropivšek Avtor fotografij: dr. Igor Kranjc  

16. junij 25

V petek, 6. 6.2025, sva bila z Jakobom Majdičem povabljena na okroglo mizo, ki jo je organiziral Kemijski inštitut v Ljubljani, z naslovom Kot znanstvenik bi ... Dogodek je bil namenjen mladim raziskovalcem, poleg naju se ga je udeležilo še nekaj dijakov iz slovenskih srednjih šol in v občinstvu je bilo prisotnih tudi nekaj osnovnošolcev. V pogovoru so sodelovali tudi študentka biokemije, profesor matematike na Univerzi v Ljubljani, moderatorja in še marsikateri profesor oziroma učitelj. Pogovor je trajal malce več kakor eno uro, začel se je s asociativno igro in vprašanjem o razliki med znanstvenikom in raziskovalcem. Veliko je bilo govora o študiju v Sloveniji in v tujini ter o mentorstvu, ki ga tukajšnji študij ponuja.  Pogovarjali smo se tudi o izumih, za katere menimo, da bi najboljše vplivali na družbo. Zame je bila to nova in prijetna izkušnja. Jaša Pignoni Čebron

6. junij 25

Dijakinje Gimnazije Poljane so se v sredo 4.6. udeležile področnega prvenstva v odbojki na mivki. Prijavljenih je bilo kar 23 ekip. Gimnazija Poljane je v ogenj poslala 2 ekipi. V 1. ekipi so nastopale Ela Bakan, Veronika Kolmanič in Brina Reflak, v 2. ekipi so nastopale Živa Bobnar, Sara Eniko, Liza Poljanšek in Brina Rogelj. Obe ekipi sta srčno zastopali našo šolo. 2. ekipa je nesrečno izpadla v predtekmovanju,1. ekipa je pa osvojila 1. mesto v Ljubljani in se uvrstila v polfinale državnega prvenstva.Izjemen uspeh naših odbojkašic! 

29. maj 25

Nadaljevalna skupina Poljanskega odra je na Festivalu mladinske kulture Vizije 2025 prejela zlato priznanje. Iskrene čestitke! S prepričljivim, izstopajočim nastopom je v SNG Nova Gorica 24. maja 2025 navdušila zbrano občinstvo.   O PREDSTAVI  Predstava Poljanskega odra Prostor št. 461 je avtorsko delo dijakov, ki je nastalo skozi njihovo raziskovanje strahu, osamljenosti in nasilja. Naslov je povzet po znani Kosovelovi pesmi, ki je bila navdih za motivno in idejno os projekta. Razmišljanje o bivanjskih položajih mladih, ki vstopajo v svet narobe zloženih stvari, se je v na videz nepovezanih slikah oblikovalo v hibridni izraz njegove tragikomične projekcije. Vezivo prikazanega sveta pa je izmišljeni mit, ki skozi absurdne sunke pretrese in zaboli.  Igralci: Svit Šturbej, Zala Vozelj, Aja Korošec Subošić, Aleksij Cvetković, France Mandić, Gaja Mihačič, Zarja Šarbek Potisek, Zarja Krašovec, Špela Sodja, Jaša Gončin, Marina Mihajlovič Režija, dramaturgija, scenografija, kostumografija, koreografija: skupina Luč: Poljanski oder, Mija Kolarič Ton: Poljanski oder, Svit Šturbej Glasbena oprema: Svit Šturbej Mentrostvo: Nina Ramšak, Voranc Boh, Filip Samobor Nepogrešljiva sodelavca: Katarina Torkar Papež in Marko Belak

29. maj 25

Poljanska druščina je vsa neučakana v petek zvečer z avtobusom odrinila v Pariz. Čakali so nas trije polni dnevi v Parizu.  Naše prvo postajališče je bil Disneyland Paris. V vmesnem času nam je vodička povedala nekaj zanimivosti o pokrajini in Franciji sami. Seznanili smo se z znanimi Francozi, Francozinjami in njihovimi šegami in navadami. Po prihodu v Disneyland smo imeli do večera časa, da smo preizkusili igralnice in uživali v radostih zabaviščnega parka. Zvečer smo se vrnili na avtobus in se odpeljali do našega novega začasnega bivališča, hotela. Drugi dan Pariza smo obiskali mestece Giverny, kjer je prebival znameniti impresionistični slikar Claude Monet. Ogledali smo njegove vrtove in njegov dom. Znameniti slikar je imel pred svojim domom posajenih mnogo cvetlic, katerih vrste se kar vijejo. Rože so vseh barv, še bolj pa pridejo do izraza v sončnem dnevu. Zagotovo smo ugotovili, zakaj so slike Clauda Moneta nekaj posebnega. Naslikal je lahko toliko obzorij. Pot po vrtovih nas je pripeljala do Monetovega doma. V njem je razstavljenih nekaj njegovih slik in umetnin drugih umetnikov, njegov dom je takšen, kakršen je bil včasih. Po ogledu slikovitega mesteca smo se odpeljali do poslovnega dela Pariza, imenovanega la Défense. Slikali smo se pod la Grande Arche in v daljavi zagledali še l'Arc de Triomphe, ki z več drugimi pariškimi znamenitostmi tvori znamenito l'axe historique. Vstopili smo tudi v trgovski center, kjer smo nakupili nekaj spominkov in si privoščili kosilo. Po kosilu smo se odpravili na avtobusni ogled mesta. Po Elizejskih poljanah smo se peljali mimo Slavoloka zmage. Na nekem križišču nas je pričakal žongler, ki nas je malce pozabaval s svojimi triki. Nadaljevali smo do slovitega Montmartra in se povzpeli do bazilike Sacré Coeur, od koder smo uživali v razgledu na Pariz. Na Monmartru smo si z zanimanjem pogledali ustvarjanje uličnih slikarjev in karikaturistov, potem pa smo se spustili do stene, na kateri so bile še premalo mnogokrat v različnih jezikih napisane besede »ljubim te«, »rada te imam« in »rad te imam«. Poiskali smo napise v slovenščini. Zatem smo imeli kar nekaj prostega časa na morda najbolj nenavadni ulici v vsem Parizu. Lahko smo si ogledali zanimive, prijazne in prijetne trgovinice in odšli na lov za spominki in na večerjo.  Po večerji in ogledu te zanimive ulice smo si ogledali pravi francoski kabaret. Naravnost prilegal se je vzdušju s ceste in bil nam je zelo všeč. Nekaterim dijakinjam (pa tudi profesoricam) se je predstava zdela naravnost izvrstna. Zagotovo je bila zelo parižanska, zato smo med ogledom res občutili utrip mesta. Zadnjega jutra v francoski prestolnici nismo preživeli na ulici, temveč med kipi, slikami in ostalimi umetniškimi deli v muzeju Louvre. Skozi gnečo smo se prebili tudi do izjemno zasedene Mona Lise. Na koncu pa smo se strinjali, da je bilo za ogled tega znamenitega muzeja zagotovo premalo časa, saj ne bi bil niti en dan dovolj za ogled vseh njegovih zanimivih in skrivnostnih kotičkov. Ko smo prišli iz muzeja, smo se sprehodili skozi krasen park Tuileries in se peljali s podzemno železnico do našega naslednjega postanka – slovite Galerie Lafayette in kosila. Nekatere dijakinje in dijaki so poskusili les escargots, polže, znamenito francosko jed. Po kosilu smo se z metrojem odpeljali pred Eifflov stolp. Vendar še nismo bili pripravljeni na vzpon, prej smo se namreč namenili malce nižje, do barčice, s katero smo odrinili na plovbo po Seni, od koder smo videli, poleg Eifflovega stolpa, še katedralo Notre Dame, najstarejši pariški most, most Alexandre III. Zatem smo imeli kar tri ure prostega časa. Lahko smo šli na večerjo ali na zmenek z madame Tour Eiffel. Z vrha smo meli izjemen razgled na to prelepo, romantično mesto zaljubljencev. Po vzponu je vedno treba narediti tudi spust, katerega smo nekateri opravili kar po stopnicah. Šli smo še na večerjo in se začeli poslavljati od Pariza. Zares smo začutili utrip tega romantičnega mesta. Nekateri smo tam tudi spoznali svojo prvo, pravo ljubezen. Nato smo se odpravili na dolgo avtobusno vožnjo domov. Zagotovo bomo pogrešali Pariz. Je res lepo in polno mesto. Ima svoj utrip, svoj poln utrip. Seveda si nismo ogledali vseh znamenitosti, saj mora vedno ostati kaj še za drugič. Tako nas Pariz kliče nazaj. Besedilo: Julij Dominik Mrak, 1.A Oglejte si tudi Julijevo fotozgodbo, in sicer tu.

28. maj 25

V ponedeljek, 26.5., je španski veleposlanik Javier Herrero García-Canturri v svoji rezidenci sprejel prejemnike zlatih priznanj na srednješolskem državnem tekmovanju »DILO EN ESPAÑOL«  in na osnovnošolskem državnem tekmovanju »A VER SI LO SABES«. Sprejema se je udeležilo tudi šest poljanskih prejemnikov zlatega priznanja: Karin Ostanek in Jaša Pignoni Čebron (3.E), Mija Stijepić in Gea Modic (4.E) ter Katarina Logar (4.C) in Tim Kahrimanović (4.F). Iskrene čestitke!

28. maj 25

Na državno prvenstvo v atletiki, ki je 22. maja potekalo v Mariboru, so se uvrstile tri dijakinje naše šole in dosegle odlične rezultate. Ava Ravnikar je v suvanju krogle z rezultatom 11,42 m dosegla 5. mesto. Sofija Potič je v teku na 1000 m s časom 2:58:94 dosegla 7. mesto. Ajda Podgoršek je v teku na 400 m s časom 57,89 dosegla 8. mesto. Čestitamo in želimo še veliko športnega udejstvovanja! Besedilo in fotografija: Jan Jereb