Novice

22. april 24

8 dijakov 2. letnika in dve spremljevalni učiteljici smo se v okviru Erasmus+ projekta odpravili na Češko v mesto Přerov. V projektu sodelujemo s češko šolo Gymnázium Jakuba Škody in špansko šolo IES Martin Rivero iz mesta Ronda. V nedeljo, 21. 4., so slovenske in španske dijake sprejele družine gostiteljice.

22. april 24

Pika Krevs Rupena, 2.F in Heli Šimnovec, 4.A sta se tudi na letošnjem državnem tekmovanju v znanju slovenščine za Cankarejvo priznanje odlično odrezali: Pika je dosegla 4. mesto med 47 tekmovalkami in tekmovalci, Heli pa enako 4. mesto med 58. Obema za zlato Cankarjevo priznanje iskreno čestitamo in želiva še naprej veliko bralskih užitkov. Darinka Marc in Vid Skrbinšek, mentorja

17. april 24

Dijaki 2. letnikov klasične gimnazije so med 3. in 6. aprilom 2024 na strokovni ekskurziji, ki jih je vodila v Mantovo in Rim,  v živo spoznavali antično kulturno dediščino in odkrivali renesančno razumevanje antike. Ob posamičnih umetnostnih spomenikih so na živ, humoren, včasih pa tudi zelo učen dialog pokazali še svoje, aktualizirano razumevanje posamičnih antičnih tematik. Pripravljajo tudi razstavo, v kateri bodo svoja doživetja predstavili skozi fotografijo in ustvarjalno oblikovane dnevniške zapiske.   Besedilo: prof. Nina Ostan

12. april 24

V četrtek,11.4.2024, je v Parku Tivoli potekalo tekmovanje v pomladanskem krosu. Našo Gimnazijo Poljane so uspešno zastopali : Luka Gradišek iz 3.h, Ajda Podgoršek iz 1.f in Ava Ravnikar iz 1.g. Najhitrejši je bil Luka Gradišek (3.h), ki je v kategoriji starejših mladincev zasedel odlično 3. mesto. Ajda Podgoršek (1.f) je v kategoriji mlajših mladink le za par korakov zgrešila stopničke in si pritekla 4. mesto. Ava Ravnikar(1.g) je bila šesta. Čestitamo ! Mentorica : Nataša Nakrst

11. april 24

6.4.2024 smo Poljanci (47 dijakov/inj in 4 spremljevalni profesorji obiskali Munchen. Ogledali smo si (delno prenovljen) Tehnični muzej in v popoldanskem času tudi center Munchna.Topel in sončen dan je naredil ekskurzijo še boljšo. Besedilo: prof. Igor Kavčič

9. april 24

Dijaška skupnost Gimnazije Poljane pripravlja svoj statut, ki je objavljen tu.  Svoje dopolnitve oziroma predloge lahko pošljete od srede, 10. 4., do petka, 12. 4, in sicer na naslov  dijaska.skupnost.poljane@gmail.com Miha Meserko

9. april 24

Kot zagrizena nasprotnica vsakršnih športnih dejavnosti sem se na pohod prijavila, ker sem krvavo potrebovala ure za športno vzgojo. Kot prvotna udeleženka pa zdaj pišem to poročilo, da v poljanski pohodniški kult (mislim, klub) privabim še kakšnega potencialnega člana.  Ob 7.40 tistega jutra (23. marca 2024) smo se zbrali na glavni železniški postaji in na okencu kupili povratne vozovnice do Divače. Po ne predolgi vožnji z vlakom, na kateri sem pojedla polovico vse hrane, ki sem jo imela sabo, smo izstopili na prikupni lokaciji ter se po hitrem postopku napotili v hrib. Dan je bil sončen in naše nahrbtnike so hitro napolnili dodatni puloverji in jakne, ki smo jih še imeli oblečene na postaji, tempo pa je bil še za amaterko, kakršna sem sama, povsem znosen. Sledil je kratek postanek za vodo, zatem pa smo že prilezli do vrha, kjer so nam zaradi vetra spet prišla prav dodatna oblačila, lahko pa smo pojedli tudi malico (vsaj tisti, ki si je niso privoščili že na vlaku).  V dolino smo se odpravili po drugi, bolj položni in daljši, a prav tako čudoviti poti. Kratek čas nam je delal družbo kužek neke druge pohodniške skupine, del poti, ki je tekel skozi gozd, pa nam je popestrila skupina gosenic hrastovega-pinijevega sprevodnega prelca.   Po zame precej napornem izletu, ki naj ne bi bil niti  “P od običajnega poljanskega pohoda”, smo prispeli v Divačo. Tam smo se morali za kosilo razbiti na manjše skupine, ker nas je bilo za eno restavracijo preprosto preveč. Jaz, ki sem prej strateško pojedla dva sendviča, sploh nisem bila lačna, ampak se še vseeno nisem mogla upreti rezancem z ragujem v tamkajšnji gostilni. Ko smo vsi končali z bolj ali manj zasluženim kosilom, smo se dobili na železniški postaji, se z vlakom odpeljali v Ljubljano, od tam pa šli vsak svojo pot.  Naslednji dan so me pošteno bolele noge, a si vseeno želim, da s prijavo na pohod ne bi odlašala vse do četrtega letnika.  Ela Razpet, 4.C   

9. april 24

Reportaža z drugega dela izmenjave za 3.C v Alcantarilli v Španiji Dijaki 3. C smo se v začetku marca odpravili na težko pričakovani drugi del izmenjave. Prek Trsta čez vetrovno Valencio smo po dolgih urah potovanja končno prispeli v Alcantarillo. Z velikim navdušenjem smo pozdravili svoje španske prijatelje in spoznali njihove družine. V soboto nas je čakala že prva ekskurzija, kjer smo poleg ogleda jame doživeli tudi redek pojav dežja v Španiji. Namesto raftinga smo se tako odpravili na kratek ogled Murcie. V nedeljo smo dan preživeli vsak s svojimi gostitelji, nekateri na obali, drugi pa ob pokušanju španskih kulinaričnih dobrot. V ponedeljek so nas uradno sprejeli na šoli Samaniego, čez dan pa smo bolje spoznali špansko kulturo (vključno z vprašljivo organizacijo in veliko zamujanja) in popoldne preživeli v tokrat sončni Murcii. V torek smo se Slovenci sami odpravili proti obali v mesto Cartagena, kjer smo si ogledali muzej rimskih ostankov in dobro ohranjen teater, vmes pa smo sprostili na kratki vožnji z ladjico po zalivu. Po kosilu z lepim razgledom na morje smo se odpeljali še do svetilnika in plaže, kjer so se najpogumnejši tudi kopali, drugi pa smo samo namočili noge. Sreda je prinesla nove izzive v obliki debate o položaju mladine v evropskih državah, za katero pa se večinoma nismo preveč zagreli. Ogledali smo si tudi etnološki muzej Alcantarille, kjer so nam predstavili tukajšnje tradicionalno življenje skozi zgodovino. Četrtek smo začeli z obiskom šolskega kemijskega laboratorija in simpatične glasbene delavnice, katere vrhunec je bil nedvomno solo petje profesorja Osredkarja v španščini. Ker pa se je naš teden bližal koncu, smo preostanek dneva pripravljali zaključno prireditev, ki se je po španskih navadah seveda začela z dvajsetminutno zamudo. Večer, obarvan s španskim in slovenskim petjem in plesom, je potekal izvrstno, na žalost pa je nakazoval tudi konec našega druženja in celotne izmenjave.  Čas smo do zadnje minute preživeli skupaj, noč pa se je vse prehitro prelila v naslednji dan, ko nas je ob dveh zjutraj pred šolo pričakal avtobus. S solznimi očmi in željami po ponovnem srečanju smo španskim prijateljem še zadnjič pomahali v slovo ter se odpeljali proti domu. Ta izmenjava bo še dolgo ostala v naših srcih, skupaj z vsemi spomini in novimi izkušnjami, ki smo jih pridobili v dveh tednih druženja. Spoznali smo novo kulturo, se preizkusili v prilagajanju in potrpežljivosti ter stkali nova prijateljstva.  Vse skupaj je bilo nepozabno doživetje, za katero smo izredno hvaležni, še posebej profesorjema Petri Novak in Mihi Osredkarju, ki sta nam ga omogočila. ¡Gracias! Besedilo Jerneja Grošelj in Katarina Logar, fotografije Filip Barbačić in Petra Novak.

3. april 24

V sredo, 27.3.2024, je v kopališču Tivoli potekalo Prvenstvo SŠ Ljubljane v plavanju. Našo Gimnazijo Poljane so uspešno zastopali: Vid Stražišar iz 1.F, Nika Krenn Bukovec iz 1.A, Ajda Tavzes Cirman iz 3.A  in Ula Anderwald iz 3.G. Najvišje se je povzpela Ula Anderwald. Med neregistriranimi plavalkami si je v disciplini 50 m prsno v finalu priborila 2. mesto. Med registriranimi plavalkami se je v disciplini 100 m prosto v finale uvrstila Ajda Tavzes Cirman (3.A ) in si tam priplavala odlično 5. mesto.  Čestitamo! Mentorica: Nataša Nakrst

29. marec 24

Dan poezije, 21. marec, smo v Galeriji G+ praznovali z recitalom, v katerem so nastopili tako dijakinje in dijaki kot tudi učiteljice in učitelj. Slišali smo tematsko raznovrstno poezijo po izboru nastopajočih in tudi nekaj avtorskih pesmi, med drugim pravo poemo o latinskih deponentnikih. Letošnja 120. obletnica rojstva Srečka Kosovela gotovo ni bila edini razlog za izbor njegovih pesmi, predstavljena je bila tudi palestinska pesnica Fadva Tukan.  Skozi poezijo smo ob slovenščini slavili španski, italijanski, ruski in latinski jezik. Poklon poeziji utemeljujejo tudi naslednje misli Alena Širce iz zbirke Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer, (Slovenska matica, 2019.): »Lirična poezija nastaja tedaj, kadar zmanjka besed, ker je to, kar doživljamo, pregosto, preživo, pregloboko. Takrat iz doživljanja samega vzniknejo velika, največja vprašanja: o izvoru, o ljubezni, o smrti, o smislu. Mitična in obenem osebna vprašanja, ki prodirajo skozi vso resničnost do nedoumljivega; skozi katera nedoumljivo proseva v naš zgodovinski in vsakdanji tu in zdaj. Vprašanja, ki so zmeraj: zmeraj drugačna in zmeraj ista./…/ Mogoče se nikjer drugje ne počutimo tako neprestopno sami kot ob teh vprašanjih in nikjer ne čutimo globlje potrebe po pogovoru. Tak pogovor, v katerem gre do konca zares, je lirična poezija: njene besede so izrečene v tišino, iz katere so prišle.« Želimo si, da bi recital postal tradicionalni poljanski dogodek. Besedilo in fotografija Darinka Marc. Oglejte si še fotozgodbo Mile Fatur Škof, in sicer tu: