Novice

19. oktober 24

Devetošolci. Vabimo vas na dneve odprtih vrat Gimnazije Poljane ˝Izkušnja pouka na Gimnaziji Poljane˝ , ki bodo potekali: v novembru od 18. 11. do 22. 11. 2024v marcu od 10. 3. do 14. 3. 2025.  Kako bo dan potekal? Na dnevu odprtih vrat je sprejem v šoli ob 8.30. Pridružite se pouku dijakov prvega, drugega ali tretjega letnika. Dijaki vas bodo pospremili v razred, kjer boste tri šolske ure prisotni pri pouku določenega razreda, spoznali boste naš vsakdan. Sledil bo pogovor s svetovalno delavko. Za obisk je potrebna predhodna prijava, število prijav je omejeno. S prijavo soglašate, da posredovane podatke uporabimo za organizacijo vašega obiska. Pred obiskom boste dobili elektronsko pošto z navodili. Kako se prijavite na obisk?-        V svetovalni službi svoje osnovne šole (vas k nam prijavi vaša svetovalna delavka)-        Na spletni strani Gimnazije Poljane. Prijavite se lahko na spodnjih povezavah od 13. novembra 2024 od 8.00 dalje.   Prijava na dan odprtih vrat 18. 11. Prijava na dan odprtih vrat 19. 11. Prijava na dan odprtih vrat 20. 11. Prijava na dan odprtih vrat 21. 11. Prijava na dan odprtih vrat 22. 11.      

21. oktober 24

Gimnazija Poljane letos sodeluje na mednarodnem prevajalskem tekmovanju za mlade, ki ga organizira Evropska komisija v vseh državah članicah. Prevajajo dijakinje in dijaki, ki so rojeni leta 2007, sami pa si izberejo jezikovno kombinacijo za prevajanje. Šolsko tekmovanje bo potekalo 7. 11. 2024 od 14.30 do 15.30, pet najboljših dijakov se bo udeležilo tekmovanja na državni ravni 28. 11. 2024 od 10.00 do 12.00. Prijave na šolsko tekmovanje potekajo do 22. 10. 2024 prek spletnega obrazca, ki so ga dijaki prejeli 18. 10. prek eAsistenta. Več informacij pri prof. Petri Hrovat Hristovski.

14. oktober 24

Vljudno vabljeni na prireditev v petek, 18. oktobra, ob 18. uri v dvorani Gimnazije Poljane.  Tretja knjiga zbornika Poljane spomina tako kot prejšnji dve prinaša spomine nekdanjih poljancev; v primerjavi s prejšnjima knjigama je več svežih. Ob tej priložnosti bosta na voljo tudi prejšnji dve številki zbornika. V programu bodo nastopili dijaki; brali bodo iz zbornika in izvedli nekaj glasbenih točk. V okviru predstavitve je organiziran tudi ogled poljanske četrti; vodil ga bo profesor Vojteh Cestnik, ki je za zbornik napisal izčrpno študijo o ljubljanskih Poljanah. Krenili bomo ob 16. uri izpred šole.  Marko Trobevšek, prof.  

12. oktober 24

REPORTAŽA s slovenskega dela mednarodne izmenjave za 3.H s Carl-Burger-Schule, Mayen (7. – 13. september) Zadnji dan poljanskega drugega letnika nas je na mizi pričakalo nekaj, pred čemer se je lahko tudi še tako trdo prigarano spričevalo kar skrilo - končno so po dolgi poti iz daljne Nemčije k nam prispeli obrazci z neznanimi obrazi “tistih Nemcev”. To pa lahko pomeni le eno - čaka nas poljanska izmenjava! Sicer pa za večino to ni bilo veliko presenečenje, saj smo jo nestrpno pričakovali, že odkar smo prvič prestopili prag gimnazije. Toda zdaj se je bližala še hitreje, ko so uspeli skrbno (ali morda naključno?) izbrani nemški partnerji z nami le navezati stik na tem ali onem družbenem omrežju. Do konca počitnic smo se vsi uspešno povezali in z obujanjem pozabljene nemščine dobili vpogled v prihajajočo izmenjavo. Še čisto poletni in z mislimi na dolge sončne dni smo se že prvo šolsko soboto v septembru zvečer zbrali pred vrati gimnazije in nekateri živčno, drugi navdušeno, s pogledom iskali avtobus z bodočimi nemškimi prijatelji. Po kanček nelagodnih, a prisrčnih pozdravih smo tudi tisti najbolj zaskrbljeni hitro pregnali skrbi in utrujene nemške dijake odpeljali domov. Nedelja je bila namenjena dnevu z družino, ki ga je večina izkoristila za izlet. Jesenski veter nas je odpihnil na najrazličnejše konce Slovenije: od Novega mesta do Lipice in vse do Kranjske Gore ter seveda Ljubljane. Prosti dan smo zaključili z druženjem v mestu - nekateri v sobi pobega, tisti bolj športno razpoloženi pa na odbojki. Uradni del izmenjave smo v ponedeljek pričeli z uvodnim nagovorom ravnatelja. Da nam »naši Nemci« ne bi prehitro pobegnili, je profesor Dan Kardum Šibila zanje prijazno pripravil kratek kviz o Sloveniji, kjer so preizkusili svoje (ne)znanje slovenske geografije, kulinarike in pop kulture, kar je vsaj slovenskim gledalcem prineslo veliko smeha. Toda preizkušenj zanje še ni bilo konec, čakal jih je največji izziv izmenjave: učenje slovenščine. S pomočjo profesorja slovenščine Marka Trobevška smo se skupaj prebili skozi osnove tega Nemcem vesoljskega jezika. Ko so ugotovili, da je ‘sch’ ‘š’ in nemški ‘z’ slovenski ‘s’, so hitro napredovali tudi do tistih najbolj pogovornih besed (in ne, prav tako nismo pozabili na Prešernovo ‘Straflizo'). Popoldne smo izkoristili luknjo v dežju in se preobrazili v vodiče na spoznavnem sprehodu po Plečnikovem mestu, ki smo ga v večernih urah skupaj še sami bolje raziskali. Kljub poznemu prihodu domov naslednji dan nismo poležavali, pač pa smo že zgodaj zjutraj izpred Poljan krenili v tople kraje. Cesta nas je najprej vodila čez slikovito kraško pokrajino naravnost v Škocjanske jame. Tako nemških dijakov, ki česa takega še niso videli na lastne oči, kot nas, ki smo si s kraškimi jamami bolj domači, ogled ni pustil ravnodušnih. Hkrati smo se tudi dobro razmigali, saj smo prehodili skoraj 1000 stopnic - “leg day every day” na Poljanah pa to). Pot nas je nato vodila naprej proti morju. Obsijani z zadnjimi, a zato nič manj močnimi žarki poletnega sonca smo se sprehodili od Portoroža do barvitega Pirana. Kot se za bližino italijanske meje spodobi, smo si med ozkimi ulicami Tartinijevega mesta privoščili pizzo ali pašto in se - nekateri zadnjič letos, nekateri pa prvič v življenju - ohladili v Jadranskem morju. V sredo, na polovici izmenjave, smo bili že utrujeni od celodnevnih aktivnosti, zato smo bili hvaležni sestavljavcem programa, ki so velikodušno določili, da se hospitacije po razredih začnejo šele po malici - tako so nemški dijaki lahko spoznali poljansko pekarno. Da bi dobili vpogled v pouk na Poljanah, so se nam pridružili pri urah matematike, kemije in tujih jezikov. Po tem smo se razdelili v več skupin za pouk aktivnega državljanstva. Vreme se sicer ni strinjalo, a v četrtek je naše nemške partnerje čakal izlet na Gorenjsko. Kljub celodnevnim nalivom so se opremljeni s sposojenimi dežniki in dežnimi plašči z ladjico pogumno odpeljali do Blejskega otoka, nato pa se skrili dežnim kapljam na delavnici izdelovanja tradicionalnih lectovih src. Medtem smo se slovenski dijaki malce oddahnili od ”skrbi” za nemške prijatelje in se pod vodstvom profesorja Kelca povabili na obisk v uredništvo Mladine, kjer so si kljub zapolnjenem urniku vzeli čas za nas in naša vprašanja o delu novinarjev. (Pre)hitro je bil tu petek, zadnji celi dan naše izmenjave. Nekoliko nostalgično smo pogledovali na minuli internacionalni teden, ko smo pripravljali zaključno prireditev za starše in profesorje ob koncu slovenskega dela izmenjave. S kombinacijo pevskih, plesnih in govornih točk smo poskusili celovito zaobjeti bistvo tedna, v katerem smo se povezali tako s prej popolnoma tujo skupinico novih prijateljev kot med seboj (kar je bilo prav tako dragoceno). Skupaj smo pripravili bogato pogostitev, na kateri niso manjkale niti prave slovenske kremšnite, ki so bile zelo priljubljene tako pri nemških dijakih kot pri nas - njihovih gostiteljih. Teden smo proslavili z večernim druženjem v mestu in pijačo (da ne bo pomote - bila je brezalkoholna). Naslednji dan navsezgodaj zjutraj smo si še zadnjič pomahali in se poslovili - pa saj ne za vedno, nadaljevanje te zgodbe nas čaka januarja, ko se bomo še sami odpravili v nemški Mayen. Do takrat bomo spočili svoj nemški del možganov in razmišljanje o nemških členih ter podobnih neprijetnih zadevah prihranili za ure pri profesorici Maši Klopčič.  Nemško - slovensko izmenjavo sta omogočila profesorica Maša Klopčič in naš razrednik Miha Osredkar, ki se jima za prelep teden iskreno zahvaljujemo. Brina Korošec, Nika Starič, Eva Knavs, 3.H

12. oktober 24

Šolsko tekmovanje iz logike je potekalo 26. septembra 2024. Na državno tekmovanje so se uvrstili Mark Frolov, Maj Žižek, Hana Majdič, Ana Kopitar, Maja Arko, Špela Košir, Janja Dolenc, Lara Perme, Tibor Hvala, Lara Drobnič, Andrej Dijak, Jerneja Grošelj in Lovro Medjugorac. Dijakinjam in dijakom iskreno čestitamo! Za aktiv matematike: Tone Prus, prof.

12. oktober 24

V četrtek, 3. 10. 2024, smo se z maturitetno skupino fizike dijaki odpravili do Brinja, da bi si ogledali enega od dveh jedrskih reaktorjev v Sloveniji. To je reaktor Triga (Trening, Raziskave, Izotopi, General Atomics - naziv podjetja, ki je dobavilo reaktor). Namenjen je raziskovanju in najrazličnejšim poskusom. Ta reaktor je prav tako izjemno pomemben za študente fizike, ne le slovenske, temveč tudi tuje, med našim obiskom so bili namreč na Brinju študentje iz Švedske, ki so izvajali poskuse, o katerih so se učili na fakultetah. Poleg ogleda reaktorja smo poslušali tudi zelo navdihujoče predavanje o jedrski energiji in predvsem jedrski fiziki, ogledali pa smo si tudi interaktivno razstavo o jedrski energiji. Med predavanjem duhovitega fizika Urbana smo se dotaknili tudi nekaterih resnejših vprašanj o preskrbi z električno energijo in pridobivanjem elektrike, ki so v tem času še kako aktualna. Zdi se mi, da je bil obisk reaktorja izjemno poučna in zanimiva izkušnja, saj smo na poseben način spoznali del snovi, prepričana pa sem, da si bomo to izkušnjo vsi dijaki zelo dobro zapomnili. Besedilo: Lucija Paš, 4.C, fotografije: Nada Žonta Kropivšek, prof.

2. oktober 24

Jeziki in mir je bila letošnja krovna tema. Mir. Sobivanje v miru. Na Gimnaziji Poljane smo to temo razumeli kot jezikovno soustvarjanje in tako sta nastala dva dela prireditve. V prvem so dijaki prebrali kratko zgodbo z naslovom Senca. Napisali so jo dijaki iz 16 razredov, od prvega do četrtega letnika, pod mentorstvom petih učiteljev slovenščine. Pri pisanju so uporabili tehniko verižnega kreativnega pisanja v deljenem dokumentu. Potem so dijaki po odlomkih zgodbo prevedli v 22 jezikov. Na naši šoli poučujemo 7 tujih jezikov, vendar to niso edini jeziki, v katerih se naši dijaki znajo sporazumevati, zato smo poleg slovenščine slišali še angleščino, francoščino, italijanščino, latinščino, nemščino, ruščino, španščino, hrvaščino, norveščino, finščino, albanščino, nizozemščino, bosanščino, srbščino, makedonščino, turščino, madžarščino, ukrajinščino, portugalščino, katalonščino, kitajščino in japonščino. Senca je tako zasijala v vsej jezikovni barvitosti. Drugi del našega jezikovnega soustvarjanja v duhu sobivanja v miru je bil koncert v osmih jezikih: slovenščini, angleščini, francoščini, italijanščini, latinščini, nemščini, ruščini in španščini. Slišali smo tako avtorske kot znane in manj znane pesmi, za vse pa velja, da pesem peta iz srca ne pozna ne jezikovnih ne državnih meja. V projektu je sodelovalo 20 učiteljev (učitelji slovenščine, učitelji tujih jezikov in učiteljica glasbene umetnosti) in približno 500 dijakov.

1. oktober 24

V ponedeljek, 23. septembra 2024, se je v šolskem atriju odvil vsakoletni krst prvošolcev, ki smo ga organizirali dijaki 4. letnikov. Na začetku prireditve sta povezovalca pozdravila tudi naše goste v okviru projekta Erasmus +, in sicer dijake dijake iz Prerova in Ronde. Iz vsakega razreda prvih letnikov sta bila izbrana po dva predstavnika, ki sta za svoj razred tekmovala v različnih izzivih. Tema krsta je bila letalska družba Air Poljane, s katero so bili povezani tudi vsi izzivi. Tekmovali so med drugim v oblačenju majic zaradi pretežke prtljage, tekmovanju za zadnji stol na letalu in prelivanju tekočin v manjše posodice, ki jih letalske družbe še dovoljujejo. Prvošolci so se pomerili v sedmih izzivih tako, da je pri vsaki igri eden izmed parov izpadel iz tekmovanja. Pred finalnim izzivom je letalo strmoglavilo v Grčiji. Zadnji izziv je bil, kateri par hitreje poje jabolko, ki ga je držal grški bog. Zmagovalca krsta Air Poljane sta postala Filip Janežič in Ela Grabnar, predstavnika 1.E. Čeprav je naš atrij zaradi gradbenih del trenutno prostorsko okrnjen in je zato posledično nastala gneča, to na prireditev ni vplivalo. V sproščenem in zabavnem vzdušju so uživali tako nastopajoči kot tudi ostali prvošolci in prvošolke, starejši poljanci in poljanke ter tudi profesorji. Besedilo: Jaša Podlesnik, 4.C,  

27. september 24

Na tretjo septembrsko soboto smo izpeljali prvo maturitetno umetnostnozgodovinsko ekskurzijo, in sicer po štajerskih umetnostnih spomenikih: Sladka gora, Ptujska gora, Dornava, III. mitrej, Ptujski pokrajinski muzej ... Preberite si nekaj vtisov dijakinj in dijakov, ki so se ekskurzije udeležili. Nina Ostan    »Ekskurzija se mi je zdela zelo poučna, saj mi je dala splošen vtis o različnih obdobjih, kar mi bo pomagalo, ko jih bomo začeli obravnavati. Najbolj se mi je v spomin vtisnila baročna cerkev na Sladki Gori. Zlata barva in poslikave delujejo intenzivno – občutek je bil zame skoraj preobremenjujoč. Zanimivo je razmišljati, kako je bilo šele nekomu iz časa baroka. Razmišljala sem o tem, da ni čudno, da jim je takšen prostor dajal občutek svetosti.« Mima    »Zagotovo bi najbolj izpostavil vse cerkve, ki so bile primerljive z nekaterimi dragulji sakralne arhitekture v tujini, kakršnih pa (vsaj do zdaj) v Sloveniji nisem srečal prav pogosto. Posebej mi je ugajala ptujskogorska cerkev z vitraži. Tudi mitrej se mi je zdel zelo zanimiv, predvsem zato, ker se z mitraizmom še nisem srečal.« Luka    »Po ogledu najrazličnejših spomenikov, ki segajo vse do antike, mi je najbolj ostal v spominu kip Svete Barbare. Vse kiparstvo mehkega/lepega/mednarodnega gotskega sloga sem doživela kot izredno lepo, Barbara pa mi je bila še posebej všeč. Mehkoba in gubanje draperije namreč še bolj prideta do izraza, saj nasprotujeta trdnosti njenega atributa - stolpa.« Anaïs   »Sama sem na ekskurziji zelo uživala. Navdušil me je velik razpon umetnosti, ki smo jo videli. Zelo zanimiv se mi je zdel mitrej, saj sama za to vero, pred ekskurzijo, sploh še nisem slišala. Žal mi je le, da o njej ni nobenih zapisov, saj bi rada vedela več. Vse cerkve so mi bile všeč, a najbolj me je navdušila cerkev na Ptujski gori. Najprej zato, ker je gotika eden mojih ljubših arhitekturnih slogov, potem pa tudi zaradi čudovitih vitražev in kipov znotraj cerkve. Zelo zanimiv se mi je zdel tudi dvorec Dornava, za katerega mi je žal, da ni obnovljen in bolje ohranjen. Zanimiva se mi zdi tudi njegova zgodovina, saj je bil dom za mnoge otroke z motnjami v duševnem razvoju. Če bi imela možnost, bi z veseljem šla raziskovat zapuščene prostore znotraj njega (kdo ve, kaj bi odkrila).« Ana   »Ekskurzija mi je pokazala, da imamo v Sloveniji najrazličnejše umetniške zaklade, ki se jih splača ogledati in ohranjati. Predvsem sta me navdušili baročna in rokokojska cerkev, prva zaradi nasičene, teatralične umetnosti, ki zaposli vse naše čute, druga pa zaradi nežnosti in igrivosti. Na ekskurziji sem izvedela ogromno novega. Tisto, kar bi sicer samo slišala in videla na sliki; sem tako lahko doživela.« Ajda B.   »Nisem vedela, da se med zelenimi griči Štajerske skrivajo tako kvalitetni spomeniki gotike, baroka, rokokoja in antike. Vesela sem, da sem bila del tega sobotnega romanja skozi različna umetniška obdobja.« Mila   »Ekskurzija je presegla moja pričakovanja. Zdi se mi, da je to, da lahko neko umetnino vidimo pred sabo, zelo učinkovit način učenja. Od ekskurzije sem veliko odnesla. V glavnem, bila je lepa, posebna, poučna izkušnja.« LG   »Ekskurzija se mi je zdela zanimiva, ker je zajemala umetniške spomenike iz različnih obdobij. Vesela sem, da sem se je udeležila, ker teh del verjetno ne bi nikoli šla pogledat sama. Najzanimivejši se mi je zdel mitrej, ker česa podobnega še nisem videla in ker je bil precej drugačen od ostalih umetnostnozgodovinskih spomenikov, ki smo jih videli. Žalosti pa me zanemarjenost dvorca Dornava in cerkve svetega Roka, ker se mi zdita vredna večje pozornosti, kot jima je trenutno namenjena.« Ajda Š.   »Ogledali smo si kar nekaj umetnin iz različnih obdobij umetnosti na tako majhnem delu Slovenije. Najbolj se mi je vtisnil v spomin dvorec Dornava s svojo lepoto in velikostjo. Navdušujejo me predvsem tako veliki vrtovi, ki so obdani bodisi z drevesi ali pa tudi z vodnjaki in kipci. Prevzel me je tudi strop v viteški dvorani, ki z iluzijo pričara občutek pravega neba.« Ula   »Na sobotni ekskurziji sem v zvedavi maniri občudovala umetniške bisere pokrajine, v katero sicer sama z družino redko zaidem. Ravno zaradi predhodnega nepoznavanja nekaterih umetnin sem ob razlagi še posebej uživala in od celega dneva odnesla ogromno. Dela, za katera sem denimo vedela že prej (npr. Marijina cerkev na Sladki Gori, kip sv. Katarine in sv. Barbare), pa so v kontekstu celostne izkušnje, ki je ponujala bogat razpon del takšnih in drugačnih obdobij, zame postala še toliko bolj ključna. Kot mnoge je tudi mene najbolj presunil dvorec v Dornavi, za obstoj katerega, kaj šele kar zadeva njegovo zgodovino, nisem vedela. Kljub vidni utrujenosti vseh sem sama pri sebi ob ogledu skušala ujeti uvid preteklosti - vse od tamkajšnjega življenja grofov Attems pa do bivanja otrok v t.i. "domu za duševno defektno mladino v Dornavi pri Ptuju". Kljub današnji žalostni realnosti, ki je dvorec pustila v stanju, kot je, pa me je poleg dih jemajočega stropa v viteški dvorani navdušilo tudi to, da še vseeno obstajajo ljudje, kot je gospa, ki nas je sprejela, ki si prizadevajo, da se za takšne objekte skrbi. V misli se na tej točki prikrade še cerkev sv. Roka, stanje katere nas prav tako opominja, da moramo stremeti k izboljšanju situacije tudi širše.« Ema   »Najbolj mi je iz ekskurzije ostala v spominu cerkev sv. Roka, saj nikoli prej še nisem bila v tako izrazito rokokojski cerkvi na Slovenskem. Svetle pastelne barve so v meni prebudile različne otroške spomine, med drugim tudi na prekomerno zaužitje sladkorne pene in posledično slabost; rokokojski stil je morda presladek za moje okuse, a v vsakem primeru je okrasje čudovito, zato sem vesela, da sem dobila priložnost ogleda te cerkve.« Kaja   »Ekskurzija je s svojim obsegom vsa moja pričakovanja presegla. Zares sem podcenjevala zgodovinsko bogastvo na naših tleh. Najljubša umetnina, ki smo si jo ogledali, je bila rokokojska cerkev sv. Roka. Navdušila me je predvsem s svojimi unikatnimi barvami, ki na človeka prav zares delujejo pomirjujoče in lahkotno. Prečudovite so se mi zdele tudi mnoge stropne štukature, ki so naredile cel prostor še mehkejši in igrivejši.« Zala Ajda    »Štajerske cerkve so poživile moje čute, namreč s časom, ob opazovanju teh celostnih umetnin, sem lahko slišala zven orgel, ki sicer niso igrale, in videla tisoče trudnih rok, ki so nekoč, davno nazaj, garale za veličino cerkev. In res me je krasota baročne Sladke gore ganila, a sem kljub temu ostala mnogo preveč zdrava in prisebna! Verjetno je bilo tako zaradi vseh onih maš in krstov, ki so nas na Ptujski gori omejile, da smo naposled v Marijini cerkvi, ki sem se je zlasti veselila, preživeli premalo časa. Očitno je, da moram vnovič tja na Štajersko, na Ptujsko goro, da me lahko Marijin relief le prizadene, kot je primerno. V tem pa končno vzame en delček mene samo zase.« Naša   »Ekskurzija je bila zelo informativna in je lepo povezala in hkrati predstavila razlike med umetnostnimi obdobji( barok, rokoko, gotika, romanika ...). Izvedela sem za veliko raznolikih cerkva, za katere nisem vedela, da jih imamo na Slovenskem. Največ zanimanja mi je vzbudila Kalvarija oz. Križev pot. Vidno je, da je že sama strma pot, ta vzpon do cerkve obdan s številnimi kipi, ki pripovedujejo Jezusovo zgodbo, imela velik vpliv na tedanjega človeka, ko je hodil po njej. Še danes se mi zdi, da sama arhitektura in postavitev cerkve in tudi kalvarije, kljub temu da vera za večino nima več tako ključne vloge, vzbuja v človeku občutek majhnosti v primerjavi z Bogom.« Mija   »Veliko ogledanega sem že videl na ekskurziji v osnovni šoli, a je bilo tokrat dosti bolj zanimivo, saj smo raziskovali bolj poglobljeno. Najzanimivejša se mi je zdela primerjava cerkva. Od nekdaj sem opažal razlike med njimi, a nikoli nisem temu posvečal dovolj pozornosti. Ta ekskurzija pa me je prisilila razmišljati.« Jona

26. september 24

V nedeljo, 22. septembra, se je v četrtni skupnosti Poljane odvil ulični festival POLJANSKA FEST 2. Za promet je bila zaprta Poljanska cesta, trgovine in lokali pa odprti. Življenje se je preselilo na ulico. Sodelovala je tudi Gimnazija Poljane. Kar enourni koncert je pripravil šolski Hišni bend, na ulici pa je bila na ogled tudi fotografska razstava Filipa Barbalića Olimpijske igre. Foto: Marko Trobevšek in Nina Ostan