Novice

2. april 26

Naši dijaki so se 20. marca 2026 udeležili državnega tekmovanja iz znanja psihologije na Gimnaziji Novo mesto. Na šolo so prinesli sedem zlatih in tri srebrna priznanja.  Prejemnice zlatega priznanja so: Lara Kogovšek (3. A), Karin Ostanek (4. E), Sara Pipan (3. D), Zoja Novak (4. E), Zala Zver (3. A), Pika Krevs Rupena (4. F) in Pia Blažič (3. A).Prejemniki srebrnega priznanja so Maks Šorli Hall (4. C), Bela Zupan (3. B) in Manca Petrič (3. H). Dijaki so se preizkusili v znanju teorij osebnosti, spoznavali Freudovo psihoseksualno teorijo, Eriksonovo teorijo psihosocialnega razvoja, se poglabljali v behavioristične, humanistične in kognitivne razlage naše osebnosti, se spraševali, ali nas bolj oblikuje dednost ali okolje ter kako naša osebnostna struktura definira našo samopodobo.S poglobljenim psihološkim znanjem zremo v novo šolsko leto in se veselimo nove teme tekmovanja, ki bo objavljena v septembru 2026. Dijakom iskreno čestitamo za njihov uspeh! Besedilo: Nejc Ašič, prof. psihologije in mentor tekmovanja

30. marec 26

V ponedeljek, 23. 3. 2026, je na Gimnaziji Poljane potekalo zanimivo predavanje slovenskega rekorderja v recitiranju decimalk števila pi. S tem smo zaokrožili praznik matematike, ki ga praznujemo vsako leto 14. marca. Tibor Hvala, dijak 4.H, je dobitnik prestižnih nagrad. Še vedno je slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi (leta 2021 jih je zrecitiral kar 10.123), ob tem pa tudi državni prvak v razvedrilni matematiki (iz leta 2024) in dobitnik mnogih zlatih priznanj v znanju. Odkar je dijak naše gimnazije, je vedno sodeloval v tekmovanjih Sudoku, s katerimi smo obeleževali praznik matematike, in z njegovo pomočjo bili vedno med najboljšima dvema šolama v slovenskem prostoru.  Iskrene čestitke v imenu vseh članov aktiva matematikov, posebej pa od profesorja matematike, Lovra Dretnika. 

27. marec 26

Ko smo se izkrcali iz letala, smo šli na avtobus, ki nas je pripeljal nazaj v Ljubljano. Na poti naju je profesorica prosila, naj napiševa prispevek, v katerem potovanje opiševa skozi najine oči. Ponudbo sva takoj zagrabila (a se nisva čisto dobro zavedala velikosti najinega krožnika). Ko smo prispeli v Ljubljano, smo zadnje minute skupaj preživeli še z zadnjimi kliki na kamerah ter v objemu in slovesu od Tilna – našega vodnika. Bil je super vodnik in eden izmed tistih, ki ne nehajo govoriti. Vedel je res ogromno malih podrobnosti, ki so nam zadnji dan, po treh urah vožnje, šle že malo na živce. Kljub temu sva prepričana, da ne govoriva le v svojem imenu, ko rečeva, da nam je Tilen polepšal potovanje, saj nas je vsak dan učil portugalščine ter nam zaupal kakšno od svojih zanimivih prigod. Že po prvi besedi, ki jo je izrekel, sva opazila njegov zanimiv naglas. V naslednjih treh dneh sva tekmovala, kdo bo hitreje ugotovil, od kod prihaja. Najina ugibanja so segala vse od Pirana do Metlike. Ko sva ga zadnji dan vprašala, nama je povedal, da prihaja iz treh krajev, eden od njih je Ljubljana. Nobeden od naju ni zmagal, saj nisva zadela niti enega. Doma je v tišini najbolj zadonela odsotnost Tilnovega glasu. Pogrešali smo ga. Ko smo obiskali vse možne turistične atrakcije, vse od najbolj zahodne točke Evrope do raznobarvnih mozaikov in vrtov, sva ugotovila, da nama smisel potovanja ne predstavljajo znamenitosti, ampak majhni trenutki in odnosi, ki sva jih stkala na poti. Te vrednote se nama preslikavajo tudi v vsakdanje življenje (morda bi to lahko bil celo najin smisel življenja?). Zelo dober primer tega je (skoraj vsakodnevna) jutranja joga z najinima (najljubšima) profesoricama Natali Žlajpah in Natašo Nakrst. Prvi dan je Nataša v šali omenila jogo zgodaj zjutraj naslednji dan. Midva pa se nisva hecala. In res se je zgodilo. Pa ne samo enkrat. Postavili smo se okrog drevesa na vrtu hostla ter se z dihalnimi vajami in pozdravom soncu malce zbudili in povezali z naravo. Upava, da je ta spomin ostal v lepem tudi njima in se priporočava za še kakšno ponovitev (morda kar preduro). Po navadi se na ekskurzijo ne prijaviš zaradi programa, vendar nas je tokrat ta zelo pozitivno presenetil, v spomin pa se nam je še posebej vtisnil fado. Fado je globoko čustven žanr portugalske glasbe, za katerega so značilne nostalgične, melanholične melodije (saudade), ki se pogosto osredotočajo na usodo, hrepenenje in srčno bolečino. Preden smo šli poslušat fado, smo pogledali, kaj to sploh je. Prebrali smo definicijo (zgoraj) in nismo imeli previsokih pričakovanj, ko pa se je začel, je med skoraj šestdesetimi dijaki zavladala popolna tišina, spremljale pa so jo široko odprte oči. Resnično se zahvaljujeva vsem profesorjem, vodniku Tilnu in ostalim, ki so za nas organizirali ter izvedli to potovanje. V imenu vseh dijakov smo vam iskreno hvaležni. Da ne bova dolgovezila, bova članek zaključila z upanjem, da nisva naredila prehudih slovničnih napak ter da ste dobili vpogled v malo več kot le portugalsko kulturo. Napisala: Ilka Gantar Kovačevič in Filip Janežič, 2.EFotografije: Natali Žlajpah  

26. marec 26

V ponedeljek, 23., in torek, 24. marca, smo ob roditeljskih sestankih organizirali predavanje za starše naših dijakinj in dijakov z naslovom Sobivanje z digitalnim. Vabljeni strokovnjakinji iz organizacije Logout – Center pomoči pri prekomerni rabi interneta Manca Kok in Živa Ahac sta orisali, kako tehnologija vpliva na nas in naše odnose z bližnjimi, posebej tudi na mlade in njihovo zmožnost pozornosti, njihovo organizacijo časa in nenazadnje odpornost na stres. Pretresljivo je bilo slišati zlasti ugotovitev, da nam prekomerna raba zaslonskih medijev okrni zmožnost poglobljenega branja, tudi učenja, v katerem - tako bi si vsaj želeli - naj se čim večkrat zgodi občutek zanosa, ki je bistvena vzpodbuda za premagovanje napora, neizogibnega ob učenju ali poglobitvi v katerokoli temo. Predstavili sta nujnost ozaveščanja uporabe digitalnih naprav tudi pri odraslih, ki smo mladim zgled. Z bogatimi izkušnjami in strokovnostjo sta nanizali nekaj strategij, kako problematično rabo zamejiti. Starše so posebej zanimala družinska pravila, s katerimi lahko tovrstna prizadevanja udejanjamo. Po vzpodbudnih odzivih prisotnih ugotavljamo, da je izbrana tema še kako aktualna. Na šoli želimo dijake ozaveščati, kako pomembno je danes iskati ravnovesje v sobivanju z digitalnim, s čimer imamo izzive tudi odrasli. Na to temo bomo v aprilu na šoli izvedli več aktivnosti: tematske razredne ure in dan brez zaslona, to bo 24. april. Besedilo in fotografije: Darinka Marc

25. marec 26

Dne 11. marca so Poljane postale središče galaksije fizikalnega znanja, saj smo gostili regijsko tekmovanje iz fizike. V naših učilnicah se je tega dne sestalo okoli 200 dijakov iz Ljubljane, Kamnika in Litije, ki so se pomerili v zahtevnih fizikalnih izzivih. Z velikim veseljem sporočamo, da je v 2. skupini, kjer so tekmovalci merili moči v termodinamiki in elektriki, zmagal naš Bojan Brdar Turk iz oddelka 4D. Aprila se bo udeležil državnega tekmovanja. Držimo pesti!Za svoj odlični rezultat je priznanje prejel tudi Vid Petelin iz oddelka 4G. Bravo! Vsem tekmovalcem čestitamo za pogum in znanje,Bojanu in Vidu pa iskrene čestitke za odličen rezultat! Besedilo: Nada Žonta Kropivšek, prof.

25. marec 26

V Galeriji G+ na Gimnaziji Poljane je 10. februarja 2026 zavladalo posebno vzdušje. Po hodnikih in razstavnih kotičkih galerije so se zbirali dijaki, profesorji in obiskovalci, ki jih je povezovala ista radovednost: kakšne zgodbe letos pripoveduje projekt Berideli? Pri projektu je letos sodelovalo okoli 40 dijakinj in dijakov, ki smo skozi branje in umetniško ustvarjanje soustvarili razstavo. Berideli na naši šoli že več let spodbuja bralno kulturo ter ustvarjalnost dijakinj in dijakov, saj knjigo postavlja kot izhodišče za osebni in umetniški izraz. Otvoritev že pete razstave tega umetniško-bralnega projekta je potekala ob branju odlomkov iz izbranih del in predstavitvi ustvarjalnih odzivov dijakov. Razstava je nosila skrivnosten, na novo izmišljen naslov Razpočnost – besedo, ki v sebi združuje idejo razpoke in močnega poka, trenutka, ko se nekaj prelomi in hkrati na novo poveže. Projekt na naši šoli temelji na preprosti, a zelo močni ideji: dijaki preberemo eno izmed ponujenih knjižnih del po lastni izbiri, nato pa nanj ustvarjalno odgovorimo v mediju, ki nam je najbližji. Tako knjiga ne ostane samo prebrana, ampak zaživi naprej – v umetnosti in v našem osebnem razmisleku. Priprave na letošnjo razstavo so se začele že novembra, ko smo segli po raznolikem naboru knjig: od romanov in spominov do družbenokritičnih del in poezije, kot so Živalska farma, Vegetarijanka, Kurja fizika, Konje krast, Živalska kmetija, Trpljenje mlade Hane, Bend, Dobra družba, Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo in Vrnitev: Spomini Palestinke. Vsaka knjiga je odprla svoj svet in svojo razpoko, skozi katero smo lahko razmišljali o temah dobrega in slabega, preteklosti in sedanjosti, bližine in tujosti. Razpočnost kot naslov in osrednja ideja razstave izhaja iz besede razpoka. Ta predstavlja namišljeno mejo, ki jo lahko najdemo skoraj v vsaki zgodbi: med tem, kar je bilo, in tem, kar bo; med posameznikom in družbo; med »nami« in »njimi«. Berideli pa je prostor, kjer se te razpoke srečajo in trčijo ter ustvarijo pok – trenutek, ko se literarna zgodba prelije v umetniški izraz. Zato Razpočnost dobro opiše raznolikost in energijo projekta, kjer se literarni in umetniški svetovi združijo v skupni razstavni prostor. Ustvarjalni odzivi dijakov so bili letos zelo raznoliki. Med deli so obiskovalci lahko videli risbe, slike, fotografije in 3D-podobe, pa tudi kazalke za knjige, kratka filma z naslovoma Fressen macht frei ob romanu Živalska farma in Pelargonije, kot odziv na pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi plesno miniaturo in glasbene točke. Nekateri so izbrano delo interpretirali z literarno refleksijo ali kamišibajem – japonsko obliko pripovedovanja zgodb ob slikah. Vsako delo pa je nosilo oseben pečat ustvarjalca in hkrati pokazalo, kako različno lahko bralci doživimo isto besedilo. Sama sem v procesu ustvarjanja za razstavo še posebej začutila, kako odprt in svoboden je ta projekt. Zdelo se mi je dragoceno, da sem lahko res ustvarjala po svoje, brez vnaprej določenih pravil, in da sem lahko občutja, ki jih je v meni odprla knjiga, izrazila na način, ki mi je najbližji in najljubši. Ta občutek ustvarjalne svobode in osebnega odziva je bil zame verjetno najlepši del celotnega procesa – trenutek, ko literarna izkušnja postane nekaj mojega, notranjega in čisto osebnega. Posebej me je pritegnil kamišibaj z naslovom Volk pogoltnik, ki je nastal kot odziv na Živalsko farmo. Najbolj mi je bilo všeč, da je bilo izvirno delo aktualizirano, prirejeno in ponovno pripovedovano skozi basen. Zgodba je tako dobila novo plast, hkrati pa ohranila svojo družbenokritično. Kamišibaj pa kot medij omogoča zelo neposreden stik s poslušalcem – pripovedovalec in podobe skupaj ustvarijo občutek žive zgodbe, skoraj kot bi se odvijala pred nami. Volk pogoltnik je zato deloval hkrati preprosto in zelo močno: skozi živalske like je spregovoril o oblasti, manipulaciji in človeških slabostih, a na način, ki je bil razumljiv, aktualen in tudi rahlo ironičen. Prav ta spoj basni in sodobnosti se mi je zdel najbolj prepričljiv in zabaven. Zelo me je nagovorilo tudi delo Razbito ogledalo, ki je nastalo ob romanu Vegetarijanka. Gre za 3D-sliko na platnu, ki človeka takoj pritegne in se ga dotakne. V ospredju je imitacija okostja glave, obdana z vrtnicami in razbitim ogledalom. Ogledalo ne odseva celote, ampak razdrobljene dele, zato gledalcu ponuja možnost samorefleksije – vsak lahko v njem vidi nekaj svojega, a nikoli popolnega. Delo tako združuje lepoto in nelagodje, krhkost in bolečino; podobno kot roman sam. Prav občutek notranje razklanosti in tihe praznine, ki jo nosi protagonistka iz Vegetarijanke, je v delu zelo močno prisoten. Tudi sama sem želela ob ustvarjanju svojega dela zajeti prav to praznino. Moje delo z naslovom Brez poudarja odsotnost – ne le odsotnosti oseb, temveč tudi odsotnost čustev, misli, morda celo samega sebe. Naslov sem izbrala zato, ker sem želela, da gledalec najprej začuti tišino, praznino, šele nato pa začne razmišljati, kaj pravzaprav manjka. Zdi se mi, da je prav občutek odsotnosti in notranje praznine na neki način povezovalna nit številnih knjig, po katerih smo ustvarjali. V različnih zgodbah se vedno znova pojavlja razpoka med tem, kar je človek navzven, in tem, kar doživlja znotraj – in prav to razpoko sem želela ujeti tudi sama. Otvoritev razstave je potekala ob branju odlomkov iz knjig in obiskovalce z njimi popeljali v izhodiščne zgodbe del, ki so bila preoblikovana v druge umetniške medije. Ob tem so predstavili tudi lastne ustvarjalne odzive, ki so nastajali več mesecev. Dogodek zato ni bil le razstava, ampak tudi srečanje bralcev, ustvarjalcev in poslušalcev – skupni trenutek, v katerem sta literatura in umetnost postali eno in skupaj povedali novo zgodbo. Po že petih razstavah se projekt Berideli na Gimnaziji Poljane kaže kot pomemben del šolske kulturne identitete. Dijakom omogoča, da branje doživimo kot osebno raziskovanje in umetniško izražanje, ne le kot šolsko obveznost. Razpočnost pa je letošnjo razstavo povezala v celoto: v prostor, kjer se razpoke med svetovi ne zapirajo, ampak postanejo mesta srečanja. Tako Berideli znova dokazuje, da knjige niso le zgodbe na papirju, ampak živ material za razmišljanje, ustvarjanje in povezovanje. Posebna zahvala pa gre tudi mentoricam, ki so omogočile, da je projekt zaživel v svoji najboljši luči. To so Nina Ostan (vodja projekta), Katarina Torkar Papež, Nataša Žiger in Mateja Jakša Jurković. Besedilo: Zoja Avbar, 3.A, fotografije: Zoja Avbar in Julij Dominik Mrak

24. marec 26

V soboto, 14. marca 2026, je na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem potekalo državno tekmovanje iz znanja biologije. Uspehi naših dijakov so nas zelo razveselili, saj so osvojili 17 zlatih priznanj in 12 srebrnih priznanj. Še posebej smo ponosni na vrhunske posamične uvrstitve: 1. mesto v 1. letniku, 1. in 2. mesto v 3. letniku ter 1. in dve 5. mesti v 4. letniku. ZLATA PRIZNANJA so osvojili:Prvi letnik:Sonja Matysiak Avbelj, 1.F – 1. mesto, Ema Mioč, 1.D, Maruša Žagar, 1.G, Isa Snoj, 1.H in Veronika Zajc, 1.A. Tretji letnik:Jakob Zakrajšek, 3.G – 1. mesto, Iva Rozman, 3.G – 2. mesto, Ava Ravnikar, 3.G – 10. mesto in Julija Marolt, 3.G. Četrti letnik:Mai Mirtič, 4.C – 1. mesto, Laura Petrin, 4.D – 5. mesto, Jakob Majdič, 4.A  - 5. mesto, Mia Ratoša Rigler, 4.D – 9. mesto, Ajda Prašnički, 4.G, Zoja Klara Mauhar, 4.G, Gaja Gorup, 4.D in Iva Tomašić, 4.D. Prejemniki srebrnih priznanj so:Prvi letnik:Mojca Pongrac Kuzma, 1. F, Alina Kovač, 1.D, Taja Trobec Breznik, 1.G,  Zala Podlogar, 1.G in Brina Kostrevc, 1. A. Drugi letnik:Hana Burnik, 2.G in Rok Dejak, 2.D. Četrti letnik:Eva Pervinšek, 4.H, Marta Arko, 4.G, Vid Petelin, 4G, Ela Bakan, 4.D in Zarja Debeljak, 4. F. ZA IZJEMNE DOSEŽKE VSEM ISKRENO ČESTITAMO! Besedilo: Erika Jarić, prof.Fotografija: Zoja Klara Mauhar, 4.g

24. marec 26

Po za nas napornem prvem delu izmenjave v decembru smo se dijaki 3.H razreda veselili drugega dela in našega odhoda v Španijo. Prvi dan naše izmenjave se je začel v sončnem in veselem vzdušju, polnem pričakovanja. Ob 12. uri smo se zbrali pred šolo, se poslovili od staršev in se v spremstvu Jana in Tanje odpeljali proti letališču v Trstu. Čakal nas je let proti Valencii, od tam pa pot proti pokrajini Murcia, natančneje v manjše mesto Alcantarilla. Tam so nas že čakali naši gostitelji skupaj s svojimi starši, pa tudi učiteljici Alejandra in Maria. Po toplem sprejemu smo odšli  vsak v svoj ˝novi dom˝, kjer smo spoznali celotne družine in začeli z spoznavanjem španskega načina življenja. Nedeljo smo preživeli z gostiteljskimi družinami. Vsaka družina je pripravila različne aktivnosti. Veliko se nas je odpravilo na znamenito plažo La Manga, ki je znana po tem, da lahko na eni strani opazujemo laguno Mar Menor, na drugi pa odprto Sredozemsko morje. Glede na španski ritem življenja smo se ponovno srečali in družili zvečer.  Ponedeljek je pomenil uradni začetek izmenjave. Zjutraj smo se zbrali pred šolo naših gostiteljev, kjer so nas v šolski dvorani toplo pozdravili učenci,  ravnatelj Martin in Conchi, koordinatorica naše izmenjave.  Po uvodnem pozdravu smo preko zanimivega kviza spoznali nekaj značilnosti Španije ter pokrajine in mesta Murcia. Sledile so zanimive delavnice z naslovom European Debate. V skupinah smo razmišljali, razpravljali in debatirali o različnih temah, povezanih z Evropsko unijo in njenimi državami. Spoznali smo tri discipline v debati, saj ima šola Samaniego, kjer smo gostovali, najboljše debaterje v Španiji. Tako smo se na primer morali odločiti, ali se strinjamo s trditvijo ˝Bolj pomembno je biti Evropejec kot prebivalec svoje države˝  in svojo izbiro tudi argumentirano zagovarjati. Debata je bila res intenzivna in kar naporna. Po kosilu smo se z avtobusom odpravili v središče Murcie. Tam smo sodelovali v krajšem lovu na zaklad, ki nam je na zabaven način pomagal raziskati mesto.  V torek smo se poljanci z avtobusom odpeljali do obmorskega mesta Cartagena. Zaviti v vsa oblačila, ki smo jih imeli s sabo, smo si pod dežniki ogledali tamkajšnje zelo pomembno pristanišče in mestno hišo. Sledil je voden ogled muzeja zgodovine Cartagene. V muzeju smo si ogledali ostanke rimskega foruma, rimske hiše, templjev in rimskih term. Po krajšem počitku smo si ogledali še rimski amfiteater in se odpravili nazaj do pristanišča. S turistično ladjico smo obpluli in si ogledali zaliv. Po dokaj razburkani plovbi smo zaradi res slabega vremena kar v nakupovalnem centru pojedli kosilo. Pa se še malo sprehodili po trgovinah. Po vrnitvi pred šolo, kjer so nas že čakali naši gostitelji, smo večer preživeli nekateri v druženju, drugi doma pri družinah. V sredo smo se skupaj s Španci odpravili na izlet v Calasparro. Ob poslušanju glasbe smo se peljali mimo neskončnih nasadov oljk in citrusov. Obiskali smo kraško jamo Cueva del Puerto, kjer smo poleg kapnikov opazovali tudi kristale, ki so pod UV svetlobo žareli v različnih barvah. Zaradi slabega vremena smo namesto raftanja zapeljali do muzeja riža. Pridelava tega riža je drugačna od tipične pridelave, saj v teh krajih rastlina ne raste neposredno v vodi. Na tradicionalno špansko kosilo smo se odpeljali v restavracijo pri samostanu Nuestra Señora v kraju Calasparra. Zanimivo je, da je samostan vzidan v naravno jamo. Po vrnitvi v Alcantarillo in nekaj druženja z družinami so nas Španci zvečer peljali v center Alcantarille na večerjo. Četrtek je bil namenjen hospitacijam pri pouku, projektnemu delu in športnim aktivnostim. V projektnem delu smo morali primerjati Slovenijo in Španijo glede na izobraževanje, običaje, hrano in podobno. Španski profesorji so nam najprej pripravili učno uro ekonomije, na kateri smo skozi igro z lego kockami na zabaven, a produktiven način spoznavali vrline vodenja (LEGO serious play). Po razvedrilu z lego kockami pa smo se v različnih skupinah pridružili učnim uram kemije ali angleščine drugih španskih dijakov, kjer smo preverili tudi svoje znanje. Športne aktivnosti so za vse nas pripravili študenti športa. Skozi različne igre smo se še bolje spoznali in povezali. Pozno popoldne pa so nam Španci pripravili presenečenje, druženje ob prijetni mešanici slovenskih in španskih glasbenih valov.  V petek smo nadaljevali s projektnim delom in predstavitvijo za starše. Udeležili smo se tudi glasbenih delavnic, kjer so odmevali ritmi flamenka in španskih pesmi. Sproščeni smo se odpravili na ogled mlina in rimskega akvadukta  v Alcantarilli. Po prijetni pavzi za kosilo v mestu smo dokončali naše predstavitve.  Ob šestih zvečer smo se ob predstavitvah našega dela  predstavili staršem. Skupaj z zadovoljnimi starši smo se odpravili domov in nato vsi skupaj uživali še zadnji skupni večer.  Zgodaj zjutraj v soboto pa nas je pred šolo Samaniego že čakal avtobus, ki nas je odpeljal do letališča. Tako smo popoldne utrujeni, a srečni in polni spominov ter zgodb prispeli domov. V objeme naših družin. Spoznali smo nove kraje, novo kulturo, drugačne navade, nove ljudi. Veliko pa smo se naučili tudi o sebi. Enkratna izkušnja.  Zapisale: Sara Eniko, Liza Poljanšek in Sara Tušar, 3.H 

24. marec 26

V petek, 20. marca, smo praznovali svetovni dan frankofonije. Na ta dan so ambasadorji frankofonije obiskali več gimnazij po Sloveniji, da bi dijake seznanili s pojmom frankofonije in se pogovorili o pomembnosti učenja francoščine. Našo šolo sta obiskala eminentna gosta, gospod Boris Grigić, veleposlanik Hrvaške, in gospod Konrad Bühler, veleposlanik Avstrije, ki sta hkrati tudi frankofonska veleposlanika in predstavnika držav članic OIF (Mednarodna organizacija za frankofonijo, ki spodbuja učenje francoskega jezika, kulturno raznolikost, mir, demokracijo in trajnostni razvoj). Z dijaki sta se pogovarjala v odlični francoščini, jim zaupala, kdaj sta se jo začela učiti in kje vse jima pride prav. Skupaj smo si ogledali tudi prispevek o frankofoniji. Dijake sta prijazno pogostila z limonado in sacher torticami in jima popestrila petkov pouk francoščine.  Zapisala: prof. Tanja AšičFotografiji:  prof. Nataša Bratkovič

23. marec 26

V soboto, 21. marca, so se maturantke in maturantje umetnostne zgodovine udeležili maturitetne ekskurzije na Gorenjskem in na Primorskem. Ogledali so si številne umetnine v Kranju, Škofji Loki, v Crngrobu in Hrastovljah, pa tudi v Kopru in Piranu in preživeli lep, poln  in navdihujoč dan.  Besedilo in fotografije: prof. Nina Ostan