Novice

9. april 24

Reportaža z drugega dela izmenjave za 3.C v Alcantarilli v Španiji Dijaki 3. C smo se v začetku marca odpravili na težko pričakovani drugi del izmenjave. Prek Trsta čez vetrovno Valencio smo po dolgih urah potovanja končno prispeli v Alcantarillo. Z velikim navdušenjem smo pozdravili svoje španske prijatelje in spoznali njihove družine. V soboto nas je čakala že prva ekskurzija, kjer smo poleg ogleda jame doživeli tudi redek pojav dežja v Španiji. Namesto raftinga smo se tako odpravili na kratek ogled Murcie. V nedeljo smo dan preživeli vsak s svojimi gostitelji, nekateri na obali, drugi pa ob pokušanju španskih kulinaričnih dobrot. V ponedeljek so nas uradno sprejeli na šoli Samaniego, čez dan pa smo bolje spoznali špansko kulturo (vključno z vprašljivo organizacijo in veliko zamujanja) in popoldne preživeli v tokrat sončni Murcii. V torek smo se Slovenci sami odpravili proti obali v mesto Cartagena, kjer smo si ogledali muzej rimskih ostankov in dobro ohranjen teater, vmes pa smo sprostili na kratki vožnji z ladjico po zalivu. Po kosilu z lepim razgledom na morje smo se odpeljali še do svetilnika in plaže, kjer so se najpogumnejši tudi kopali, drugi pa smo samo namočili noge. Sreda je prinesla nove izzive v obliki debate o položaju mladine v evropskih državah, za katero pa se večinoma nismo preveč zagreli. Ogledali smo si tudi etnološki muzej Alcantarille, kjer so nam predstavili tukajšnje tradicionalno življenje skozi zgodovino. Četrtek smo začeli z obiskom šolskega kemijskega laboratorija in simpatične glasbene delavnice, katere vrhunec je bil nedvomno solo petje profesorja Osredkarja v španščini. Ker pa se je naš teden bližal koncu, smo preostanek dneva pripravljali zaključno prireditev, ki se je po španskih navadah seveda začela z dvajsetminutno zamudo. Večer, obarvan s španskim in slovenskim petjem in plesom, je potekal izvrstno, na žalost pa je nakazoval tudi konec našega druženja in celotne izmenjave.  Čas smo do zadnje minute preživeli skupaj, noč pa se je vse prehitro prelila v naslednji dan, ko nas je ob dveh zjutraj pred šolo pričakal avtobus. S solznimi očmi in željami po ponovnem srečanju smo španskim prijateljem še zadnjič pomahali v slovo ter se odpeljali proti domu. Ta izmenjava bo še dolgo ostala v naših srcih, skupaj z vsemi spomini in novimi izkušnjami, ki smo jih pridobili v dveh tednih druženja. Spoznali smo novo kulturo, se preizkusili v prilagajanju in potrpežljivosti ter stkali nova prijateljstva.  Vse skupaj je bilo nepozabno doživetje, za katero smo izredno hvaležni, še posebej profesorjema Petri Novak in Mihi Osredkarju, ki sta nam ga omogočila. ¡Gracias! Besedilo Jerneja Grošelj in Katarina Logar, fotografije Filip Barbačić in Petra Novak.

3. april 24

V sredo, 27.3.2024, je v kopališču Tivoli potekalo Prvenstvo SŠ Ljubljane v plavanju. Našo Gimnazijo Poljane so uspešno zastopali: Vid Stražišar iz 1.F, Nika Krenn Bukovec iz 1.A, Ajda Tavzes Cirman iz 3.A  in Ula Anderwald iz 3.G. Najvišje se je povzpela Ula Anderwald. Med neregistriranimi plavalkami si je v disciplini 50 m prsno v finalu priborila 2. mesto. Med registriranimi plavalkami se je v disciplini 100 m prosto v finale uvrstila Ajda Tavzes Cirman (3.A ) in si tam priplavala odlično 5. mesto.  Čestitamo! Mentorica: Nataša Nakrst

29. marec 24

Dan poezije, 21. marec, smo v Galeriji G+ praznovali z recitalom, v katerem so nastopili tako dijakinje in dijaki kot tudi učiteljice in učitelj. Slišali smo tematsko raznovrstno poezijo po izboru nastopajočih in tudi nekaj avtorskih pesmi, med drugim pravo poemo o latinskih deponentnikih. Letošnja 120. obletnica rojstva Srečka Kosovela gotovo ni bila edini razlog za izbor njegovih pesmi, predstavljena je bila tudi palestinska pesnica Fadva Tukan.  Skozi poezijo smo ob slovenščini slavili španski, italijanski, ruski in latinski jezik. Poklon poeziji utemeljujejo tudi naslednje misli Alena Širce iz zbirke Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer, (Slovenska matica, 2019.): »Lirična poezija nastaja tedaj, kadar zmanjka besed, ker je to, kar doživljamo, pregosto, preživo, pregloboko. Takrat iz doživljanja samega vzniknejo velika, največja vprašanja: o izvoru, o ljubezni, o smrti, o smislu. Mitična in obenem osebna vprašanja, ki prodirajo skozi vso resničnost do nedoumljivega; skozi katera nedoumljivo proseva v naš zgodovinski in vsakdanji tu in zdaj. Vprašanja, ki so zmeraj: zmeraj drugačna in zmeraj ista./…/ Mogoče se nikjer drugje ne počutimo tako neprestopno sami kot ob teh vprašanjih in nikjer ne čutimo globlje potrebe po pogovoru. Tak pogovor, v katerem gre do konca zares, je lirična poezija: njene besede so izrečene v tišino, iz katere so prišle.« Želimo si, da bi recital postal tradicionalni poljanski dogodek. Besedilo in fotografija Darinka Marc. Oglejte si še fotozgodbo Mile Fatur Škof, in sicer tu:

28. marec 24

V petek, 15. marca 2024, je na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani potekalo državno tekmovanje iz znanja biologije. Uspehi naših dijakov so nas zelo razveselili, saj so osvojili štirinajst zlatih priznanj  in dvanajst srebrnih priznanj. ZLATA PRIZNANJA so prejeli: 1.   letnik·     Jakob Zakrajšek, 1.G – 2. mesto·     Maks Podlesnik, 1.C – 5. mesto·     Iva Rozman, 1.G2. letnik·     Laura Petrin, 2.D – 2. mesto·     Zoja Klara Mauhar, 2.G – 3. mesto·     Gaja Starc, 2.F – 3. mesto·     Iva Tomašić, 2.D – 8. mesto·     Mia Ratoša Rigler, 2.D – 8. mesto·     Zoja Novak, 2.E·     Eva Pervinšek, 2.H3.   letnik·     Kaja Ciber, 3.G – 2. mesto·     Nika Bizilj, 3.B4.   letnik·     Lucija Rudel, 4.B – 9. mesto·     Mariia Sutormina, 4.A SREBRNA PRIZNANJA so prejeli:1.     letnik·      Lora Cajnko Caf, 1.C·      Kosta Ražman,1.B2.     letnik·      Jakob Majdič, 2.A·      Mark Rožič, 2.H·      Izak Remškar, 2.H·      Gaja Uljarević, 2.D·      Gaja Gorup, 2.D 4. letnik·      Valerija Jovanoska, 4.H·      Živa Lesar, 4.C·      Tajda Trtnik, 4.F·      Ema Svete, 4.C·      Ana Logar, 4.H Za izjemne dosežke vsem čestitamo! Učitelji biologije  

28. marec 24

Včeraj, 27. 3.  se je po pouku v G+ odigralo prvo DRUŽABLJENJE, popoldansko srečavanje poljanskih dijakinj in dijakov ob družabnih igrah. Postaja tradicionalno, vabljeni pa tudi, da se sami podružabite, saj so različne družabne igre na dosegu roke v G+.   Fotografije: Nina Ostan

27. marec 24

V soboto, 20. januarja 2024,  smo se »gjevci« že v ranih jutranjih urah zbrali pred šolo, od koder smo se na pot proti Mayenu odpravili kar z avtobusom. Vožnja do Nemčije je bila sicer dolga, a smo si čas krajšali s pogovorom, poslušanjem glasbe in zabavnimi družabnimi igrami. V Mayen smo prispeli povsem izmučeni v večernih urah, a so nas tam na srečo že pričakali naši partnerji z izmenjave. Tako so se nekateri odpravili kar domov, spet drugi pa so se odločili ponovno srečanje proslaviti. Nedeljo je vsak preživel s svojo gostiteljsko družino, vendar se nas je večina kar preveč pogrešala, tako da smo se odločili iti skupaj na drsališče v bližnji Koblenz.  Zabava nas je popolnoma utrudila, tako da smo se  skupaj odpravili še na večerjo, da smo si nabrali nove energije. To smo še posebej potrebovali naslednji dan, saj smo teden začeli z ekskurzijo v Frankfurt. Na poti tja smo se ustavili v Mainzu, kjer so nam razkazali sedež ene glavnih javnih nemških televizijskih postaj -ZDF. Predvajali so nam film o raznovrstnih programih, nato so nam razkazali njihove prostore. Ogledali smo si  snemalne studie, kjer se vsakodnevno snemajo novice in druge televizijske oddaje. Prav tako so nam pokazali, kako delujejo luči, kamere in zvok. Zlasti zanimiva je bila montažna soba, v kateri so nam predstavili delo režiserja in prenose v živo. Na koncu pa smo se skupaj pozabavali pred »green screenom«. Pot smo nadaljevali do Frankfurta, ki smo ga lahko prosto raziskovali. Pred odhodom  smo si ogledali mesto še iz ptičje perspektive. V torek smo obiskali nemško šolo oz. šolski center, kjer poleg gimnazijskega ponujajo tudi druge programe. Predvsem so nas navdušile realistične lutke, ki jih uporabljajo za učenje negovalci. Nekateri med nami so imeli celo priložnost previjati lutke dojenčkov. Po delavnicah smo si šli ogledat Mayen, mesto, v katerem se šola nahaja. Mestece sicer ni prav veliko, a nas je s svojo pravljičnostjo popolnoma očaralo. Večina nas je zavila do gradu, ki se  nahaja na hribu v mestecu. Dan smo potem nadaljevali vsak po svoje, nekateri sami, spet drugi  v družbi. Na sredino jutro smo se zbrali že zelo zgodaj, saj smo se odpravili na novo dogodivščino v Köln. Tokrat smo za spremembo odšli sami, brez naših nemških prijateljev, ki  so ostali v šoli. V Kölnu smo najprej šli v muzej čokolade. Tam smo izvedeli veliko o zgodovini čokolade in njeni pripravi, seveda pa smo jo  tudi poskusili. Nato smo odšli v center mesta, kjer smo se sprehodili po glavnih ulicah in si ogledali znamenitosti. Najbolj nas je prevzela tamkajšnja katedrala, pred katero se je vsak od nas želel slikati. Tudi tokrat smo imeli na voljo nekaj prostega časa, da sami raziščemo mesto in tudi kaj dobrega prigriznemo. Večina  se nas je odpravila »razgledovat«  kar  tamkajšnje trgovine, najbolj obiskana je bila seveda trgovina Lego. Tudi četrtek je bil namenjen spoznavanju programov, ki jih nudi nemška šola. Razdelili smo se v skupine. Nekateri so šli peč slaščice, spet drugi kuhat, nekateri pa so se pomerili v slikanju in lesarstvu. Ker pa smo prišli ravno v času njihovega šolskega odbojkarskega turnirja, smo se ga udeleižli tudi mi. Z nemškimi dijaki  smo se pomerili kar z dvema slovenskima ekipama. Seveda  smo jim pokazali, kdo smo Slovenci, in na turnirju osvojili prvo mesto. Tako se  je naš razred  domov vrnil ne le s prekrasnimi izkušnjami, temveč tudi s pokalom. Pred tem pa smo se skupno posladkali s sladoledom, ki smo ga osvojili kot nagrado na turnirju. Zadnji dan smo preživeli skupaj z nemškimi dijaki pri njihovih šolskih urah in spoznali, kako poteka pouk. Da pa smo se lahko drug od drugega še primerno poslovili, smo šli na kosilo, kjer naj bi se še zadnjič skupaj družili tako učenci kot profesorji. Mi smo imeli seveda drugačne plane in smo se zares poslovili šele zvečer, na naši poslovilni zabavi. Ta nam je pomagala, da smo pot domov naslednji dan večinoma prespali. V Slovenijo smo se vrnili utrujeni od napornega tedna, a z mnogimi prekrasnimi spomini. Besedilo: Zara Kolenc, 3.g

27. marec 24

Na regijskem tekmovanju iz fizike za Stefanovo priznanje sta Vid Petelin (2.G) in Jakob Vuk (3.G) osvojila bronasto priznanje, Vid Petelin pa se je uvrstil tudi na državno tekmovanje.Čestitamo!

27. marec 24

17. 3. smo izpeljali še tretjo letošnjo umetnostnozgodovinsko maturitetno ekskurzijo po Sloveniji. Tokrat smo se odpravili na ogled umetnostnih spomenikov na Gorenjskem in Primorskem. Lep sončen dan in vonj pomladi sta naš dan naredila še lepši,  zanimive in reprezentativne spomenike umetniške ustvarjalnosti na slovenskih tleh pa dodatno obarvale.Besedilo: prof. Nina Ostan

27. marec 24

Povabljeni smo bili, da 20. marca v Cankarjevem domu, na prestižni nacionalni prireditvi Kulturni bazar 2024 predstavimo naš novi ustvarjalni prostor G+, ki je namenjen predvsem umetniškemu izražanju dijakinj in dijakov, vključuje pa razstave prostore in  prostore za druženje in ustvarjanje. V pogovoru na temo Prostori ustvarjalnosti mladih sta sodelovali poljanski dijakinji Naša Kolenik in Mija Fatur Škof ter profesorica Nina Ostan. Predstavile so večleten proces nastajanja prostora, v katerega so bili intenzivno vključeni dijakinje in dijaki ter tudi dejavnosti, prireditve, razstave… ki se v prostorih odvijajo. Razgrnile so načrte za prihodnje in povedale, kaj jim G+ pomeni ter kako je na šoli zaživel.  

25. marec 24

Raziskovalca Sara Jemec (4.b) in Matic Blazina (4.f) sta v polni dvorani radovednih poljancev dne 13.3.2024 predstavila svoji raziskovalni nalogi. Sara je raziskovala na področju geografije, Matic pa na področju matematike.Obilo uspeha in raziskovalnega duha jima želimo še naprej.