Novice

4. marec 25

Poljanski oder VABIna predstavo: PROSTOR št. 461 7. 3. ob 19.00 na premiero,8. 3. ob 19.00 na prvo reprizo in 9. 3. ob 15.00 na drugo reprizo Dijakinje in dijaki nadaljevalne skupine Poljanskega odra se bodo predstavili z avtorsko produkcijo, ki ima naslov po znani Kosovelovi pesmi: Prostor št. 461.Pesem je bila navdih za motivno in idejno os projekta. Letos so nadaljevalno skupino usmerjali: dramska igralca Voranc Boh in Filip Samobor ter režiserka Nina Ramšak.   Vstop je prost. Vjudno vabljeni!      

22. februar 25

V petek, 13. 12. 2024, pikico po polnoči, smo na Streliški ulici pričakali španske dijake in učitelje. Prva noč je bila zelo kratka, a polna pričakovanj.Sobota je bila namenjena dnevu z družinami, kar je pomenilo priložnost, da na svoj način predstavimo Slovenijo; lahko bi se podali na izlete, uživali v mestnih aktivnostih ali pa dan preživeli z raziskovanjem domače kavč kulture. Vendar pa je skoraj cel razred imel edinstveno idejo, da peljemo svoje goste na Bled. Le kdo bi pomislil na to? Predstavljajte si naše presenečenje, ko smo na sprehodu okoli jezera ali sredi kavice srečali skoraj cel razred, kot da smo načrtovali razredni izlet. Zvečer je sledil razkol – eni so šli na BNK, drugi na romanje po mestu. Španci so torej v enem dnevu spoznali vse slovenske znamenitosti: grad, jezero, burek.V nedeljo smo že ob 8.30 stali na parkirišču parka Tivoli, oboroženi s sendviči in športno opremo. Odpeljali smo se na Jezersko, kjer nas je čakalo krpljanje in tubanje. Čeprav smo Špance popolnoma izčrpali, je dan minil v športnem duhu. Španci so dokazali, da se lahko tudi brez snežnih izkušenj znajdeš – še posebej, če namesto krpelj preizkušaš "tehniko drsenja po hrbtu". Po povratku v Ljubljano smo španske goste peljali na kuhančka (ker zakaj pa ne), a kljub trudu smo jim bili na koncu prisiljeni burek prodati kot nacionalni zaklad.V ponedeljek smo izmenjavo uradno otvorili s sprejemom na šoli. Z nagovorom ravnatelja in glasbeno točko smo poskrbeli za svečano vzdušje, lov na zaklad pa je bil vse prej kot svečan. Čeprav je bilo tekanje po Ljubljani bolj podobno kaotičnemu maratonu, smo vsi na koncu našli zaklad – odmor oziroma kosilo. Popoldne smo Špance izzvali na športnih igrah, kjer smo jih "gostoljubno" premagali. Če so nas vsaj malo preklinjali v španščini, tega nismo razumeli.V torek so Španci hospitirali pri pouku, mi Slovenci pa smo se "veselili" rednih ur. Pred odmorom smo se zbrali v predavalnici, kjer so nekateri dijaki predstavili Slovenijo skozi šport, naravo, jezik in kulturo. Popoldne je bilo namenjeno delavnicam, kjer smo se razdelili v skupine in razpravljali o podnebnih spremembah, človekovih pravicah in pomenu države.  S težkim srcem smo se morali v sredo za nekaj ur ločiti od španskih dijakov, ki so se odpravili na ekskurzijo po Sloveniji. Slovenski dijaki smo medtem opravili ure aktivnega državljanstva in obiskali radio Študent. Ko smo se zvečer ponovno srečali, so Španci navdušeno pripovedovali o Postojnski jami, Predjamskem gradu in Piranu. Seveda pa to še ni bil konec dneva :)V četrtek smo dan začeli s pripravami na zaključno prireditev. Zadnji trenutek smo španske goste naučili refren pesmi Na božično noč, saj smo vendarle profesionalci v odlašanju (pesem je zaživela šele na nastopu). Ob 17. uri smo se vsi zbrali v šolski dvorani – starši, učitelji, dijaki in španski veleposlanik. Prireditev je bila sproščena in polna smeha, le kakšna solzica je bila na koncu potočena. Po uradnem delu smo se premaknili v učilnico, kjer so nas pričakali prigrizki in domače pecivo. V petek, 20. 12., smo se morali s težkim srcem posloviti od španskih dijakov in učiteljev. Ljubljanska megla je sicer poskrbela, da so bile solze manj očitne, vendar pa smo vsi vedeli, da so tam. Izmenjava nas je vse obogatila – ne le s spomini, ampak tudi s kupom zabavnih anekdot, ki jih bomo še dolgo pripovedovali. Za organizacijo in podporo pri izvedbi izmenjave se zahvaljujemo profesorici španščine Natali Žlajpah in profesorici angleščine ter razredničarki Simoni Sašek, ki sta s svojo predanostjo omogočili nepozaben teden. Besedilo: Kristina Stojanovska, 3.C

21. februar 25

Dijakinje in dijaki klasičnih oddelkov 2a in 2b so se  v likovni delavnici srečali s sodobno raziskovalno umetnostjo in njenim prehajanjem v druga družbena polja. Delavnica je vključila osnovno razumevanje e-tekstila ter nosljivih tehnologij in je temeljila na povezovanju elektronike z tekstilom in tekstilnimi dodatki. Nastali so unikatni tekstilni e-izdelki, ki si jih lahko ogledate v prostorih G+.Razstavo sta postavili Isabela Dolenc in Amalja Veger Poles.V okviru razstave so predstavljeni tudi njihovi vizualni dnevniki.  Besedilo: Nina Ostan

14. februar 25

Videoposnetek decembrskega BNK-ja je dostopen na YT-kanalu. Ogromno delo so vložili: kamera: Amila Pivač in Filip Barbalić, zvok: Jon Domen Šef in Bojan Brdar Turk, montaža: Klara Greblo. Vabljeni k ogledu.

13. februar 25

Letošnja slovenska zmagovalka vseevropskega prevajalskega tekmovanja za mlade, ki poteka vsako leto novembra simultano v 27 državah Evropske unije, je naša Mila Gorkič iz 3.e. Za nagrado jo čaka tridnevno potovanje v Bruselj v spremstvu starša in predstavnika šole. Tam se bo srečala z ostalimi zmagovalci in spoznala delo prevajalcev in tolmačev iz prve roke.Njen uspeh sta dopolnili še Zarja Debeljak (3.f) in Kristina Stojanovska (3.c) z nagrado posebne omembe za odličen prevod. Prevodov z omembo je bilo le nekaj čez 300 za vse države članice EU in štiri za Slovenijo. Obe sta prejeli še knjižni nagradi, ki ju je podelil predstavnik za jezike z Evropske komisije v Sloveniji, Peter Jakša. Več o tekmovanju, besedilih za prevajanje in nagrajencih si lahko preberete na spletni strani https://commission.europa.eu/education/skills-and-qualifications/develop-your-language-skills/juvenes-translatores_en Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo! Besedilo in fotografije: Petra Hrovat Hristovski

12. februar 25

Veš, kam greš, ko se voziš mimo golih, koščenih dreves, ki se dvigajo visoko v sivo nebo. Stopiš skozi vrata muzeja in čutiš, kje si. Oster hladen veter, ki veje mimo vogalov barak, te opominja, kdo je tu bil in ni nikoli odšel.  Si v Auschwitzu in molčiš.  Vstopaš v barake in poskušaš doumeti, koliko oseb se skriva v ogromnih kupih las, čevljev, loncev, otroških oblek, po hodnikih portretov zapornic in zapornikov, pa ne moreš.  Greš v krematorij, preko plinske komore, mimo peči in poskušaš si predstavljati, kaj se je tu dogajalo, pa ne moreš, ne znaš. Le iz temnih sten, ki te obdajajo, se ti v prsi seli grozna teža. In Birkenau. Pogled na obsežno ravnino, presekano s tračnicami, iz nje v zrak režejo preostali dimniki barak in ruševine krematorijev. V daljavi grozeča ograja in za njo grozeči gozd poljskih dreves. Poskušaš si predstavljati, kako je tu bilo nekoč, pa ne moreš, le strmiš in molčiš. Tu si šest ur in hvaležen si, da le toliko.  Ko smo odhajali, je bilo nebo pred nami rožnato. Rekla mi je, da so imeli vsaj lepe sončne zahode. Če je nebo takrat znalo biti lepo, jaz ne vem, in tudi tega ne vem, ali nas je zlo, ki je povzročilo holokavst, kadarkoli zapustilo, ali si je le spremenilo podobo in se preselilo. Zdi se namreč, da ima zlo nekje odkrito, prosto pot ... Še dobro, da je tudi dobro. V njegovem imenu smo bili tam. V Auschwitzu.   Besedilo: Mala Verbič Šalamon, 4.A fotografije: dijakinje in dijaki četrtošolci

11. februar 25

V nič kaj prijaznem meglenem zimskem januarskem dnevu smo se tokrat z res zavidljivo številčnim poljanskim zastopstvom (11 deklet in dva učitelja spremljevalca) podali na regijsko Cankarjevo tekmovanje. Vožnja z vlakom do Litije je minila v razigranem klepetu ob zadnjih pripravah. Izkazalo se je, da so bile te zelo uspešne. Na državno tekmovanje, ki bo marca, se je uvrstilo kar pet poljank, največ v regiji, in sicer:  Tjaša Janežič Napokoj, Sara Pipan in Maja Žunič iz 2. letnika ter Pika Krevs Rupen in Gaja Skala iz 3. letnika. Za dosežek čestitamo vsem udeleženkam regijskega tekmovanja, posebej pa gornji peterici, ki nas bo zastopala na državnem tekmovanju v Naklem.   Darinka Marc in Vid Skrbinšek, mentorja tekmovanja

11. februar 25

Devetošolci. Vabimo vas na marčevsko izvedbo dnevov odprtih vrat Gimnazije Poljane ˝Izkušnja pouka na Gimnaziji Poljane˝ , ki bodo v marcu potekali od 10. 3. do 14. 3. 2025.  Kako bo dan potekal? Na dnevu odprtih vrat je sprejem v šoli ob 8.30. Pridružite se pouku dijakov prvega, drugega ali tretjega letnika. Dijaki vas bodo pospremili v razred, kjer boste tri šolske ure prisotni pri pouku določenega razreda, spoznali boste naš vsakdan. Sledil bo pogovor s svetovalno delavko. Za obisk je potrebna predhodna prijava, število prijav je omejeno. S prijavo soglašate, da posredovane podatke uporabimo za organizacijo vašega obiska. Pred obiskom boste dobili elektronsko pošto z navodili. Kako se prijavite na obisk?-        V svetovalni službi svoje osnovne šole (vas k nam prijavi vaša svetovalna delavka)-        Na spletni strani Gimnazije Poljane Prijavite se lahko na spodnjih povezavah od 18. februarja 2025 od 8.00 dalje.  Prijava na dan odprtih vrat 10. 3.   https://1ka.arnes.si/Prijava10marec2025Prijava na dan odprtih vrat 11. 3.   https://1ka.arnes.si/Prijava11marec2025Prijava na dan odprtih vrat 12. 3.   https://1ka.arnes.si/Prijava12marec2025Prijava na dan odprtih vrat 13. 3.   https://1ka.arnes.si/Prijava13marec2025Prijava na dan odprtih vrat 14. 3.   https://1ka.arnes.si/Prijava14marec2025

11. februar 25

Vljudno vabljeni na informativna dneva, in sicer: v petek,14. februarja, dopoldne ob 9.00 ali popoldne ob 15.00ali v soboto, 15. februrja, ob 9.00. Po osnovnih informacijah o šoli si boste lahko ogledali predstavitve posameznih dejavnosti in užili utrip poljanske živopisnosti v pogovorih z dijakinjami in dijaki ter učitelji in učiteljicami na šoli. Dobrodošli!

9. februar 25

Ob izteku koledarskega leta smo se v 1. C razredu pogovarjali, kaj je pravi namen obdarovanja, zakaj to počnemo in kaj s tem sporočamo. Strinjali smo se, da nam sodobna potrošniška družba pogosto zamegli pravi pomen, zato je potrebno premisliti, kaj z darilom sporočamo, kaj lahko naredimo, da nas obdarovanje povezuje, in kaj lahko dobrega s tem dejanjem naredimo za širšo družbo. V 1.C nas povezuje dobra energija, medsebojno spoštovanje in ŽIVALI. Skupaj imamo namreč 350 000 živali (večino je čebel😊, veliko pa imamo tudi kužkov, mačk, ptičev ipd.). Zato smo se odločili, da v goste povabimo našo nekdanjo dijakinjo Anjo Svetina, danes predavateljico na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in na Univerzi Stanford v v Kaliforniji, sicer pa veliko ljubiteljico kužkov. Z nami je delila svojo izkušnjo s prostovoljstvom v azilu za kužke v Osijeku.  Z dijaki smo se odločili, da se ji pridružimo pri kampanji zbiranja sredstev za azil 💪❤️🐶. Poljanci smo tudi tokrat dokazali, kako lahko skupaj delamo svet boljši – za ljudi in živali. 💚🐕 Podarili smo jim pravo darilo. Podarili smo si pravo darilo.   Če bi jih želeli spremljati:  Udruga Pobjede (@azil.osijek.volonteri)     Zapisala: Natali Žlajpah, razredničarka