Novice

8. oktober 25

Otvoritev razstave v G+ v sredo, 15. 10. 2025, ob 17.00. Svoja dela bosta predstavila bivša dijaka, Dora in Andrej Černe, ki sta Gimnazijo Poljane zaključila pred več kot petdesetimi leti. Razstavo sta naslovila MOZAIK, saj predstavljata likovna dela različnih tehnik, vsebin in formatov. Ob otvoritvi bo potekal tudi pogovor. Obudili bomo spomine na življenje, delo in učenje na Gimnaziji Poljane v 1960ih letih.  Vljudno vabljeni! Nina Ostan, prof.

7. oktober 25

Že v drugem tednu novega šolskega leta so nas obiskali gostje iz Nemčije. Po celodnevnem potovanju, prestopanju z vlakov na avtobuse in številnih zamudah so v poznih sobotnih večernih urah končno prispeli pred Gimnazijo Poljane. Pot so opisali kot naporno in stresno, saj so njihovi vlaki zamujali tudi po dvajset minut (še dobro, da takrat še niso poznali slovenskih železnic). Nedeljo so preživeli z družinami gostiteljev. Vsak je svojemu gostu predstavil del svojega vsakdana ali ga popeljal na izlet po Sloveniji – od sprehodov po domačem kraju in skupnega kosila do spusta po ziplinu na Velikanki, paintball turnirja, vzpona na Šmarno goro in še marsičesa. Dan z družinami je minil hitro, in že je bil tu ponedeljek. Teden smo začeli z lovom na zaklad po Ljubljani. Nato je sledil tečaj slovenščine, ki je našim nemškim prijateljem povzročal še več težav kot jih nam nemščina. Po uri zabavnega lomljenja jezikov in širjenja besednega zaklada je sledilo kosilo s pico, popoldne pa predstavitev o geografskih značilnostih Slovenije. Jutranji lov po Ljubljani jim ni bil dovolj, saj so si želeli ogledati še druge kotičke Ljubljane, med njimi tudi BTC City. Tja smo se podali z mestnim avtobusom, izkušnja z LPP pa jih ni posebej navdušila. Torek smo popestrili z ekskurzijo na obalo. Najprej smo obiskali Lipico in občudovali lipicance, nato pa smo se odpravili na obalo. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, smo si vseeno privoščili sladoled, nekateri pa smo se celo kopali v morju. Na koncu nas je čakala le še dolga vožnja in zaslužen počitek. V sredo smo začeli nekoliko kasneje, kar nam je prišlo prav po dolgem dnevu. Gostom smo pokazali, kako poteka pouk, popoldne pa smo se razdelili v skupine. Nekateri so se preizkusili v sobi pobega, drugi v kvizih, vse dejavnosti pa je povezovala skupna tema – varovanje okolja. Nekateri smo dan smo zaključili z obiskom nakupovalnega središča Aleja in ogledom košarkarske tekme med Slovenijo in Nemčijo v različnih ljubljanskih lokalih. Naslednji dan nam vreme na žalost ni bilo naklonjeno, zato so naši gostje namesto raftinga na Soči obiskali Postojnsko jamo in Predjamski grad, mi pa smo dan preživeli v šoli in kasneje na Radiu Študent. V petek so bile vse misli usmerjene v priprave na zaključno prireditev. Nemške goste smo naučili zaplesati »račke« in zapeti pesem Dan ljubezni. Skupaj smo pripravili predstavitev in video, ki sta strnila vtise celotnega tedna izmenjave. Sobotno jutro je označevalo njihov odhod na slovensko obalo in tako tudi zaključek prvega dela izmenjave. Utrujeni smo se poslovili od njih z mislimi, polnimi pričakovanj na naš prihod v Nemčijo. Po enotedenskem druženju in spoznavanju naših gostov smo ugotovili, da tipični nemški stereotipi o hitri hoji in točnosti prav res ne držijo ter da so veliko bolj sproščeni, kot bi si mislili. Na koncu pa bi se radi zahvalili vsem profesorjem in profesoricam, ki so omogočili to izmenjavo, predvsem Maši Klopčič in Neži Kolbezen, seveda pa tudi našim staršem, ki so nam pomagali skozi celoten teden. Besedilo: Jakob Zakrajšek, 3.G

7. oktober 25

Naši dijaki in dijakinje so na državnem prvestvu v plavanju dosegli naslednje rezultate: ŠTAFETA GIMNAZIJE POLJANE 1 (Mark Frolov, Brina Rogelj, Nika Krenn Bukovec in Enej Mešič) - 1. MESTO ŠTAFETA GIMNAZIJA POLJANE 2  (Mark Milosavljevič, Ana Apat, Marta Arko in Tim Gregor Škulj) - 2. MESTO Mark Frolov - 1. MESTO neregistrirani plavalciMarta Arko - 5. MESTO registrirane plavalke Za dosežene rezultate čestitamo vsem tekmovalcem! Besedilo: Jan Jerebe, prof.

30. september 25

V četrtek, 2. 10., se bo v galeriji G+ odvilo filmsko popoldne, ki se bo prevesilo v filmski večer. Izbor štirih filmov se pokriva s konceptom štirih letnih časov. Pridite in si oglejte kak film, ure začetka projekcij so natančno določene.  Več si lahko preberete v vabilu.

29. september 25

Vsi oddelki 1. letnika so med 14. in 24. septembrom preživeli po dva dni na Pokljuki na že tradicionalnem spoznavnem taboru. Ob socialnih in športnih igrah ter predvsem druženju so utrdili svoje prve gimnazijske vezi, se povezali s svojimi razredniki in se tako v sproščenem duhu pripravili na nadaljevanje šolskega leta. Program tabora so pripravile šolske svetovalke Ana Bogdan Zupančič, Irena Kržan in Jasna Plahuta s športnimi pedagogi Urošem Biziljem, Ksenijo Blažin in Janom Jerebom. V programu je sodelovalo tudi vseh osem razrednikov: Irena Tomford (1.A), Vid Skrbinšek (1.B), Maruša Sotler Wedam (1.C), Alenka Zorman (1.D), Petra Novak (1.E), Tanja Ašič (1.F), Darinka Marc (1.G) in Alan Paradiž (1.H) ter organizatorka OIV na šoli Tina Pintar. Veseli smo dijaškega sodelovanja in mnogih, nepozabnih iskrivih trenutkov, s katerimi se je za prvošolce začela njihova poljanska izkušnja. Dodajamo nekaj vtisov dijakinj in dijakov 1.G:   Všeč mi je bilo, da sem se na taboru lahko pogovarjala s skoraj vsemi in vsi so mi dali dober občutek. Želim si, da bi si v prihodnosti pomagali in med seboj dobro sodelovali. (Iva)    Lepo je bilo zlasti zvečer ob ognju, ki smo ga sami prižgali, potem pa ob njem pekli penice in jabolka, uživali v pogovorih in opazovali zvezde. (Luka)   Menim, da je imel tabor na naš razred zelo dober učinek, saj smo se medsebojno povezali in drug drugemu o sebi razkrili tudi kaj, za kar je potrebno zaupanje, ki ima za vsako skupnost velik pomen. (Taja)   Zdi se me, da nas je tekmovanje z drugim razredom spodbudilo k sodelovanju, zato je bil to zame najboljši del tabora. Zelo sem hvaležna, da sem imela možnost smejati se in zabavati z vsemi sošolci. (Emilija)   Še pred začetkom skupnih dejavnosti smo se z razredom zbrali na igrišču in igrali košarko. To je bil eden mojih najljubših trenutkov. (Merala)   Povezala sem se tudi z nekaterimi dijakinjami iz sosednjega razreda, kar se mi zdi super. Najpomembnejše pa se mi zdi naše medsebojno sodelovanje, med tekmovanjem nismo nikogar izločili, ampak smo res vsi sodelovali. (Zala)   Pohod je bil zame naporen, vendar je v družbi vseeno lepo potekal. Vesela sem bila, ko smo prišli do vrha. (Liza)   Zame je bil najboljši trenutek igra Zmenki. Z nekaterimi sošolci sem se takrat prvič zares pogovarjala in izvedela marsikaj zanimivega. (Maruša)   Besedilo in fotografije: Darinka Marc   Oglejte si še fotozgodbo Ksenije Blažin. Z njo je kot domačinka in poljanska profesorica zabeležila pohod 1.C in 1.H.  

26. september 25

Spet je zadnji petek v mesecu, kar pomeni, da med poljanke in poljance (prave in tiste po srcu) prihaja že 30. epizoda podkasta Poljanski kavč. Vsem ustvarjalcem ob tem izjemnem dosežku (brez primere med šolskimi podkasti v Sloveniji) čestitamo in želimo še naprej mnogo ustvarjalnega zaleta in iskrivosti. Seveda vabimo k ogledu, današnje, 30. epizode, ali pa katere od predhodnih 29, ki jih vse najdete tu.

24. september 25

Že ob koncu drugega šolskega tedna smo se dijaki s profesorjema Francijem Jakličem in Danom Kardumom Šibilo odpravili na prvi pohod letošnjega leta, na Črno prst. Na pot smo krenili v zgodnjih sobotnih urah z vlakom, ki nas je prek Gorenjske skozi Bohinjski predor pripeljal na Primorsko, v Podbrdo blizu Tolmina. Urno smo šli mimo zadnjih hiš in pristali v gozdu, kjer smo se začeli vse intenzivneje vzpenjati, dokler nismo po dobri uri zagledali prvega pravega razgleda na Baško grapo. Kmalu smo naredili prvi postanek in skupno sliko. Naprej smo pot nadaljevali po rapalski meji in opazili ogromno dreves z upognjenim spodnjim delom debla ali t. i. “pijana drevesa”. Barve okoli nas so ob vzpenjanju na prvi vrh, na Koblo (1.498 m), postajale vse bolj jesensko rjave, rastlinje pa vse bujnejše in raznoliko. Od tam se je bilo treba spet spustiti, vreme pa se je pričelo nekoliko slabšati. Približno dobro uro in pol pred ciljem smo se začeli spet vzpenjati, tu je bila pot ozka, ob njej pa so rasle maline, ki so nas ob pomanjkanju vode hidrirale in bile opazne tudi v blatu neznane živali, za katero smo posumili, da je vsejedi medved. Prehodili smo melišče, ki je pomenilo skorajšnji konec poti, nujen je bil le še krajši, oster vzpon, kjer smo videli planiko in od starejših dijakinj izvedeli, da je pod varstvom že od leta 1896. Na golem vrhu so oblaki iz doline drveli proti nam in postalo je vse hladneje, tako da smo se takoj po prihodu v kočo vsi dobro oblekli in se tako skrili na toplo. Popoldne smo planinsko preživeli v jedilnici ob kartah, družabnih igrah, druženju, počivanju, joti in ričetu ter pričakovanju nevihte. Zgodaj smo se spravili spat na pograde v skupno sobo, kjer nas je nekaj zaradi nepremišljene odločitve o zaprtem oknu precej slabo spalo. Nevihta nas ponoči ni zajela. Jutro je bilo megleno in belo. Pojedli smo zajtrk, se hitro pripravili na odhod in proti Bohinjski Bistrici začeli pot, ki je bila zaradi mraza na začetku precej neprijetna, zaradi strmin ter mokrih in blatnih tal pa tudi nekoliko nevarna. Po dobri uri v blatnih čevljih in z ravno takšnimi dlanmi smo se na malici in čaju ustavili v Orožnovi koči, in ker nas je tedaj ulovila ploha, smo čas izkoristili za druženje. Ko je zasijalo sonce, smo se začeli spuščati, postajalo je vse bolj vroče in kmalu smo videli prve avte in hiše. V sončni Bohinjski Bistrici smo si privoščili pico, dodatno raziskali vas in Savo ter ujeli enega najstarejših vlakov, ki nas je odpeljal do Jesenic. Tam smo prestopili na vlak za Ljubljano in se v večernih urah zadovoljni in obogateni z izkušnjo prečudovitega pohoda vrnili domov.   Besedilo: Gaja Petkovič, 3.A  

24. september 25

Biti tutor je častna vloga in hkrati izkušenjsko učenje, saj dijak krepi in razvija samostojnost, odgovornost, vestnost, sodelovanje, samozavest. Svoje znanje prenaša na druge, obenem pa poglobi svoje znanje ter razvija komunikacijske spretnosti. Nedvomno pa se bodo skozi poljansko tutorstvo poleg novega znanja in vzajemne pomoči porajala tudi nova prijateljstva. Zato vabimo vse zainteresirane dijake, ki bi se radi preizkusili v vlogi tutorja in ste pripravljeni nekaj svojega prostega časa nameniti pomoči sopoljancem, da se nam pridružite. Prijavnice dobite v referatu za dijake (fotokopirnici), kamor jih izpolnjene tudi vrnete. Če želite, jih lahko prinesete tudi mentoricama tutorstva na Poljanah  - Ines Vozelj Šteharnik in Maši Klopčič v kabinet za tuje jezike. Obe mentorici sta vam z veseljem na voljo tudi za vsa dodatna vprašanja. Vse tiste, ki iščete tutorja za pomoč pri kateremkoli predmetu, pa vabimo, da obiščete rubriko TUTORSTVO v šolski spletni učilnici. Tam boste našli poimenski seznam vseh tutorjev, predmetna področja, pri katerih vam lahko pomagajo, učitelje, ki jih učijo, in e-naslove, preko katerih jih lahko kontaktirate in se z njimi individualno dogovorite za srečanje. Učna pomoč praviloma poteka pred ali po pouku.   TUTOR- dijaku pomaga pri načrtovanju časa za učenje : KDAJ SE UČITI?- dijaku pomaga obvladati večjo količino snovi ter mu na podlagi lastnih izkušenj razloži primerne metode in strategije učenja: KAKO SE UČITI?- dijaku razloži snov, ki je ne razume,-na dijaka prenese pozitiven odnos do predmeta,- dijaku pomaga pomiriti strahove, ki so povezani z ocenjevanjem pri tem predmet,- dijaku nudi informacije v povezavi s predmetom, delom in življenjem na šoli. 

24. september 25

V soboto smo se z maturantkami in maturanti  umetnostne zgodovine podali na ekskurzijo na Štajersko. Vstali smo v mraku in se tudi vrnili v mraku, vmes pa smo si ogledali mnoge odlične umetnine, ki jih lahko prepoznate tudi na fotografijah – rimsko nekropolo v Šempetru, rokokojsko romarsko cerkev v Šmarju, Mitrej - svetišče boga mitre v Ptuju in Slovenski Versailles – zapuščen baročni dvorec Dornava. Besedilo: Nina Ostan, prof.

22. september 25

Nismo se še dobro prebudili v trdo resničnost šolskega leta, pa ima Hišni bend za seboj že prvi koncert, sodeč po odzivu publikuma precej uspešen. Dober ducat glasbenikov, ki sestavljajo skupino, je v nedeljo, 21. septembra, nastopil na Poljanska festu. Tistim, ki smo bili tu že lani in ki smo jih morda slišali kdaj med letom, ni ušlo, da še kar napredujejo. (Zavidljivo raven vzdržujejo že nekaj časa; to za nestabilen bend, v katerem je članstvo bolj začasno kot v drugih, ni samoumevno. K sreči se po drugi strani člani težko in počasi poslavljajo ter sodelovanja po maturi ne prekinejo takoj.)  Koncert s prenovljenim repertoarjem bo Bend v četrtek zvečer ponovil v dvorani na podstrešju gimnazije, njegova bližnja prihodnost pa ni povsem jasna: močno zaposleni voditelj grozi, no, napoveduje, da zapušča bend. Feni upamo, da te juhe ne bomo pojedli tako vroče, Jonu Šefu pa za to, kar je postal Hišni bend, v vsakem primeru lahko samo čestitamo. Besedilo: Marko Trobevšek