Novice

30. januar 25

Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo so izbrali deset najboljših projektov za evropski dan jezikov, pet z osnovnih in pet s srednjih šol. Med nagrajenimi je tudi projekt naše šole z naslovom Jezikovno sobivanje in soustvarjanje v miru. Podelitev priznanj bo jeseni 2025. Vsem hvala za sodelovanje in čestitke za dosežen skupen uspeh. Besedilo: prof. Petra Hrovat Hristovski

30. januar 25

Na šolskem tekmovanju v znanju biologije za Proteusovo nagrado, ki je na Gimnaziji Poljane potekalo 16. januarja 2025, je 37 tekmovalcev prejelo bronasto priznanje. Na državno tekmovanje pa se je uvrstilo kar 40 tekmovalcev.   Besedilo: Erika Jarić, prof.

30. januar 25

V soboto, 18. januarja, je v Ljubljani na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo potekalo državno tekmovanje iz naravoslovja. Jakob Zakrajšek, dijak 2. g, je z odličnim znanjem kemije, fizike in biologije dosegel lep uspeh ter osvojil srebrno priznanje.Iskreno čestitamo!  Besedilo: prof. Erika Jarić                                                          

29. januar 25

V novembru smo se polni nestrpnega pričakovanja odpravili na Erasmus+ mobilnost v majhno špansko mesto Ronda. Naša skupina, sestavljena iz sedmih dijakov in dveh profesoric, je imela priložnost raziskovati čaroben kraj in se hkrati za trenutek dotakniti vsakdana španskih sovrstnikov. V tem majhnem mestu, kjer se stikajo narava, zgodovina, arhitektura in kultura, smo ustvarili nepozabne spomine, ki bodo trajali še dolgo. Naša pustolovščina se ni začela, ko smo stopili na letalo, in tudi ne, ko smo prvič uzrli starše »naših Špancev«. Naša pustolovščina se je začela v trenutku, ko smo ugotovili, da majhen avtobus, ki nas bo peljal od letališča v Malagi do Ronde, ni namenjen samo nam, ampak tudi petnajstletnim Portugalkam, ki so prav tako prišle na mobilnost. Dijaki naše gimnazije smo se usedli čisto na konec avtobusa in se na dvourno vožnjo pripravili tako, da smo se toplo oblekli, ugasnili luči in telefone ter nameravali zaspati. Naj ob tem pojasnim, da je bila ura ena zjutraj. No, kako bi rekli temu – račun brez krčmarja … Portugalke nekaj sedežev pred nami so imele popolnoma drugačen načrt. Celo vožnjo so pele, plesale Tiktok-plese, se smejale in glasno uživale v vožnji. Mi smo se samo utrujeno spogledovali in jih prav na tiho obrekovali. Na srečo je vožnja glede na razmere dokaj hitro minila in v Rondi so nas polni veselja pričakali naši španski sovrstniki, ki smo jih poznali, saj so bili že na izmenjavi pri nas v Sloveniji. Srečanje z njihovimi starši pa je predstavljalo dobesedno trk dveh različnih kultur. Mi smo jim vljudno ponudili roko v pozdrav, oni pa so nas krepko stisnili v objem in cmoknili na lička.  Naslednje jutro so nam španski dijaki po celem mestu uprizorili gledališko igro. Španska profesorja sta nas vodila po mestu, kjer so se na zgodovinsko pomembnih krajih izza vogalov prikazovale znane figure. Ker je vse potekalo v španščini, smo si zapomnili le nekaj pomembnih zgodovinskih dejstev. V 6. stoletju so Kelti odkrili Rondo, ki so ji kasneje skozi stoletja vladale različne kulture. Najbolj trajen in prepoznaven odtis je pustila arabska kultura, ki je mestu pustila pečat, po katerem danes Rondo pozna cel svet. Gre za arabski most, ki je klasičen primer mojstrstva in funkcionalnosti, hkrati pa odraža sofisticirano estetiko, značilno za arabski svet. Španski dijaki so nam v okviru projekta Erasmus+ pripravili program, ki je vključeval različne aktivnosti na temo trajnostnega turizma v Rondi. Vendar pa tokrat ni šlo vse po načrtih … nam Naslednji dan so nam sporočili, da zaradi poplav v Valenciji dijaki in profesorji protestirajo, zato bomo ostali doma. V tem je bilo tudi nekaj dobrega: razveselili smo se, da bomo tako bolje spoznali njihov družinski vsakdan. Zjutraj smo dolgo spali in nato presenečeno ugotovili, da ni zajtrka. Po vseh letih, ko so nam starši vcepili, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, smo doživeli manjši kulturni šok. Naši sovrstniki so nam povedali, da je njihov prvi obrok šolska malica. Točka za slovenske mame, ki so v večino potovalk skrbno dale žitne ploščice in manjše prigrizke. Vendar pa španske otroke takoj po šoli doma čaka toplo kosilo, saj imajo starši med delovnim časom najmanj dvourno siesto, ki jo namenijo skupnemu kosilu. Teden v španskih domovih je zaradi jezikovnih ovir potekal zelo zabavno. Večina staršev španskih dijakov namreč ne zna angleško, naša španščina pa je še zelo okorna, ko je treba nekaj na hitro pojasniti. Naši pogovori so bili večinoma sestavljeni takole: Mati: ¿Hace frío? Jaz: Sí, sí. »Moja Španka«: She asked you if you are cold. Jaz: Oh, no, no, gracias! Kljub temu da so bili mnogi pogovori omejeni na »Sí.« in »Nó.«, smo s smehom in kretnjami premagali vse jezikovne ovire. Izpostavila bi, da smo skoraj vsi imeli izjemno kulinarično izkušnjo. Mame ali babice španskih dijakov so nam pripravile »tortilla de patatas«, ki združuje preproste sestavine, kot so krompir, čebula in jajca, v izjemno jed. Včasih so nizka pričakovanja lahko prijetno presenečenje, saj odkrijete, koliko okusa in tradicije se skriva v preprostih jedeh. Dan po protestih bi se morali vrniti v šolo in si izmenjati izkušnje, ki smo jih doživeli, vendar pa smo zaradi dežja in nevarnosti poplav ponovno ostali doma. Španski dijaki so se hitro organizirali in nam pripravili presenečenje ter nas vse skupaj peljali v restavracijo Donut, kamor oni pogosto zahajajo po končanem pouku. Donuti so precej večji kot v Sloveniji in kar je zelo pomembno - imajo dvakrat več preliva. Dan smo preživeli v sproščenem vzdušju, španski dijaki so nam tokrat namesto kulturnozgodovinskih znamenitosti pokazali »spote«, kjer žurajo brez prisotnosti staršev. Pritoževali so se, da imajo le en klub in še ta sprejema le polnoletne osebe, zato so se primorani družiti po parkih in sosednjih vaseh. Dan po tem smo bili že res spočiti in pripravljeni na vrnitev v šolo, vendar – kdo bi si mislil – ponovno smo zaradi varnosti ostali doma, kar pa nas seveda ni ustavilo, da se ne bi družili. Nekaj se nas je dobilo malo pred kosilom. Povabili so nas v zaprto tržnico, kjer smo si izbrali različne jedi. Na tržnici je bilo veliko ljudi, cene so bile nizke in pivo so prodajali tudi mladoletnim osebam. Imeli smo se super. Ko smo se naveličali tržnice, so nas odpeljali na glavno »Čopovo« ulico v Rondi, kjer smo »šopingirali«. Večer smo preživeli pri eni od španskih dijakinj, ogledali smo si španski film. Oba dneva, ki smo jih preživeli v neke vrste karanteni, sta bila čudovita in sta minila veliko prehitro. Ko smo se vrnili v šolo, smo hitro ugotovili, da španski dijaki šolskega zvonca ne upoštevajo tako striktno kot mi, pa tudi profesorji so do njihovih zamud zelo tolerantni. Razmišljamo, da bi navado prenesli v slovenski šolski sistem, a trenutno vse skupaj ostaja le na ravni poglobljenih pogovorov na žurih, do realizacije pa je verjetno še dolga pot.  Na koncu moram omeniti tudi Sony angels - figurice različnih dojenčkov, ki se prilepijo na ovitek telefona. Poleg dijakov so imele tudi profesorice te figurice in na koncu, so se figurice pojavile tudi na naših ovitkih.  Kljub temu da smo na začetku zelo sramežljivo momljali »No entiendo.«, smo bili na koncu v svojem španskem izražanju že kar pogumni. Na naši izmenjavi so se stkala prijateljstva, določena mogoče za celo življenje, Ko končujem tale članek, mi pogled zdrsne na ovitek telefona, na katerem je figurica iz Ronde, ki v spomin prikliče tople objeme »španske mame«, vonj po  »tortilli de patatas« ter smeh moje španske prijateljice - smeh, ki ga, upam, kmalu spet zaslišim v resničnem svetu. Besedilo: Ema Turk, 3. C  

26. januar 25

Letošnji zimski športni dan je poljanskim dijakinjam in dijakom ponudil izbiro naslednjih dejavnosti: smučanje in deskanje na Krvavcu, hojo na Sveti Jakob v Polhograjskih Dolomitih, zimske radosti na Jezerskem (tek na smučeh, krpljanje, sankanje in tubanje), športno plezanje na dveh lokacijah, štirje športi v Squashlandu (squash, wallyball, just dance ali cornhole, funkcionalna vadba), štirje športi v ŠD Gib (trampolin park, gimnastika, borilne igre, funkcionalni fitnes), štirje športi v fitnes centru Bit (badminton, floorball, just dance, arkadni ples). SMUČANJE IN BORDANJE NA KRVAVCU Na smučišče smo pripeljali 344 dijakinj in dijakov in 21 učiteljev spremljevalcev. Vreme nam je bilo kljub slabši vremenski napovedi naklonjeno in crkljali so nas sončni žarki. Za 1. letnik smo organizirali šolo varne vožnje. HOJA NA SVETI JAKOB 115 dijakinj in dijakov je skupaj z 11 učitelji iskalo sonce in ga našlo malo pod vasjo Katarina. Tako smo dobili motivacijo za zadnji odsek poti, strm vzpon skozi vas in do priljubljene cerkvice s prekrasnim razgledom proti Ljubljani in na Gorenjsko. Nekateri so skočili do cerkvice, večina se je zadovoljila z malico na sedlu pod njo.  ZIMSKE RADOSTI NA JEZERSKEM Na Jezerskem je 50 dijakinj in dijakov ter tri učitelje pričakala prava zimska pravljica. Venec gora z zasneženimi vrhovi, narava, tišina. V tej lepoti so udeleženci tekli na smučeh ŠPORTNO PLEZANJE V plezanju z varovanjem od zgoraj in na balvanih se je pomerilo 49 dijakinj in dijakov. Mnogi so prvič v življenju plezali. Mogoče je kdo odkril svoj novi hobi J SQUASHLAND V Squashland je odšlo 62 dijakinj in dijakov in štirje učitelji. Preizkusili so se v igranju squasha, wallyballa, zaplesali so in si prislužili utrujene mišice s funkcionalno vadbo. ŠD GIB V Gib je odšlo 161 dijakinj in dijakov ter devet učiteljev. Zabavali so se v trampolinparku, preizkušali svojo koordinacijo pri gimnastiki, se pomerili v borilnih igrah in naredili funkcionalni trening. Na vseh lokacijah so poljanke in poljanci uživali, se razgibali in v naravi nadihali. Zapisala: Ksenija Blažin

24. januar 25

V ponedeljek, 27. 1., v torek, 28. 1., v sredo, 29. 1. in v četrtek, 30. 1., bodo potekali roditeljski sestanki za 1., 2., 3. in 4. letnike.Razpored z urami in učilnicami bo objavljen v avli šole.

24. januar 25

Živimo v dobi plastike. Ti materiali zaradi svojih dobrih lastnosti nadomeščajo tradicionalne materiale, kot so les, steklo, kovine, keramika, usnje, kamen in naravna vlakna, npr. bombaž, svila, volna.  Tako v svetovnem merilu pridelamo 400 milijonov ton plastike vsako leto. Težavo pa predstavlja njena biološka nerazgradljivost. Asist. dr. Katarina Zabret se na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo med drugim ukvarja tudi z raziskovanjem mikroplastike. 22. januarja nam je v izredno zanimivem predavanju predstavila mikroplastiko. Gre za mlado raziskovalno področje, saj se s problemom mikroplastike raziskovalci ukvarjajo zadnjih 20 let.  Izvedeli smo, kaj je mikroplastika, kako nastane, kje je danes prisotna in kakšen problem predstavlja  za okolje in naše zdravje. Dobili smo tudi nekaj napotkov, kako ravnati, da se ji izognemo. Predstavila je iskanja načinov razgradnje in aktivnosti na področju priprave bioplastičnih mas. Besedilo: prof. Tanja Cvirn Pavlin

23. januar 25

Pohodi poljanskega planinskega krožka so odlična priložnost, da bolje spoznaš profesorje in dijake ostalih letnikov, hkrati pa so nepozabna izkušnja za vsakega pohodnika. V hladnem mesecu januarju se je ponudil sončen vikend kot nalašč za zimski izlet v hribe. Pohoda se je udeležilo petindvajset dijakov in trije profesorji, ki smo se kljub zgodnji jutranji uri z nasmeški na obrazih podali na pot. Začela se je v Ljubljani, od koder smo z vlakom potovali mimo neskončnih travnikov, še vedno ovitih v jutranjo roso, vse do Rakeka. Od tam smo se spustili preko glavne ceste Unec-Cerknica, nadaljevali v smeri Rakovega Škocjana, kjer so nam geografi predstavili mogočnost kraške narave. Po gozdnih poteh smo prikorakali vse do Cerkniškega jezera, kjer smo se ustavili v vasi Dolenje jezero, na kmetiji pri Levarju. Prijazna gospa nam je postregla s toplim čajem in kruhom - ocvirkovko. Po postanku smo se odpravili proti vasi Martinjak, od koder smo se povzpeli proti vrhu Slivnice, kjer nas je čakala prijetno topla koča. Kmalu zatem nas je nagovoril domačin Miro, ki je za nas iz vasi Grahovo pripešačil do koče in nam predstavil zanimivosti preteklega krivolova na Cerkniškem jezeru. Nato sta sledila okusna večerja in druženje, polno smeha, ki je ob omizju z družabnimi igrami trajalo pozno v noč. Zjutraj nas je zbudil vonj po zajtrku, ki so nam ga postregli v domu, nato pa smo se že odpravili nazaj proti Ljubljani. Kljub ledenemu pobočju smo varno prispeli do gostilne Furman, se najedli in ujeli vlak nazaj do glavne železniške postaje v Ljubljani, kamor smo se, zadovoljni in polni vtisov, vrnili v nedeljo popoldne.Besedilo: Brina Lužar in Zoja Breznik, 1. E Vabimo vas k ogledu fotogalerije s pohoda.      

23. januar 25

Med 17. in 19. januarjem so dijaki spoznavali umetnostne zaklade in življenje Firenc. V kratki reportaži je udeleženka strokovne ekskurzije Naša Kolenik (4.b) zapisala :    « Kaj so mi torej naredile Firence? Nič manj kot poživile moj izmučeni in šibki duh. O podrobnostih – Michelangelu in mnogoterih cerkvah – pa se tu ne smem razpisati, kajti zaslužijo si lastno posvečeno in poglobljeno obravnavo. Le toliko bi vam rada velevala, vsem, ki še berete in se za te reči zanimate: o umetnini ni mogoče podati poslednje sodbe, dokler samega dela ne doživiš v živo! Prav to mi je na ekskurziji postalo še posebej jasno in resnično. »

22. januar 25

Na šolskem tekmovanju iz znanja psihologije, ki je na Gimnaziji Poljane potekalo 9. januarja 2025, je izmed 23 tekmovalcev bronasto priznanje doseglo kar 13 tekmovalcev (v vrstnem redu uvrščenih): Karin Ostanek (3. e), Pika Krevs Rupena (3. f), Job Movrin (2. a), Pia Blažič (2. a), Gaja Zemljič (3. a), Maja Čarman (4. h), Neli Tancer (4. c), Živa Drenik Bogdanović (4. h), Ana Marija Cokan (4. a), Hana Bajrić Miklavčič (2. b), Mija Zadravec (3. h), Nina Ferlež (3. e) in Tinkara Košir (3. a).  Na državno tekmovanje se je uvrstilo sedem tekmovalcev (Karin, Pika, Job, Pia, Gaja, Maja in Neli), ki bodo zastopali našo šolo 21. marca 2025 na Gimnaziji Novo mesto, mi pa bomo stiskali pesti zanje. Čestitke vsem! Nejc Ašič, prof. psihologije Foto: Filip Barbalić, 4. c