Kolaž utrinkov po aprilskih strokovnih ekskurzijah v zamejstvo

2.D od Hrvaške do Italije

Nosilki ekskurzije: Jasmina Pavčič, prof. in Nataša Žiger, prof.

Naše popotovanje smo začeli na Reki, v Slovenske domu KPD Bazovica. Sledil je ogled mesta in obisk Opatije, kjer smo se ob sunkih burje sprehodili po sprehajališču Franca Jožefa I., bolj znanega kot Lungomare.

Naslednji dan smo obiskali botanični vrt v Sežani, ki to v resnici ni, saj gre za okrasni  vrt, ki so ga pred davnimi leti nasadili lastniki vile Mirasasso, in Štanjel, slikovito kraško naselje, ki vedno znova navduši s številnimi vedutami, zlasti Ferrarijevega vrta.

Zadnji dan smo obiskali še Trst, kamor smo se z Opčin spustili s starim openskim tramvajem, ki je po nekajletnem počitku znova začel voziti februarja letos. S trga Oberdan smo se podali na ogled mesta in se povzpeli na grič sv. Justa, naš sprehod pa zaključili na Trgu enotnosti Italije. Pred odhodom v Slovenijo smo si privoščili še „pizzo in gelato“ ter ekskurzijo zaključili v slogu Horacovega „dulce et utile“ (prijetno in koristno).

2.E v Prekmurje in Porabje

Nosilca ekskurzije: Tone Prus, prof. in Dan Kardum Šibila, prof.

Dijaki 2. E smo se odpravili na ekskurzijo v Prekmurje in Porabje, kjer smo vijugali med ravnicami in gričevji vzhodne Slovenije, spoznavali kulturne posebnosti in (spre)govorili v prekmurščini. Ogledali smo veliko stvari, med drugim mlin na Muri in se z brodom zapeljali po njenem toku, raziskali Mursko Soboto in obiskali največji grad v Sloveniji — Grad na Goričkem. Na kmetiji Čebelji gradič smo se družili z živalmi in si sami pripravili večerjo - mehiške tortilije ter palačinke. Naslednji dan smo spoznali svet čebel in obiskali Monošter, kjer so nas sprejeli porabski Slovenci. Navdušile so nas delavnice starih zgodb iz sedmih slovenskih vasi v Porabju in spoznavanje porabskega narečja. Opravili smo tudi intervju za Radio Monošter. Proti koncu dneva smo spet zavili v Slovenijo in si spotoma ogledali še Plečnikovo cerkev v Bogojini. Noč smo preživeli v panonskih cimpranih hišah v Moravskih Toplicah, kjer smo si tudi privoščili vročo kopel. Zadnji dan pa smo obiskali tropski vrt, spoznali lončarsko tradicijo v Filovcih ter se povzpeli na razgledni stolp (53 m) Vinarium v Lendavi. Ekskurzija nam je pokazala lepote Prekmurja, bogato kulturno dediščino ter pomembnost povezovanja z manjšinami in različnimi skupnostmi. Taja Guid

2. F je na ekskurziji sledil več potem:

- poti freisinškega škofa Abrahama, lastnika kodeksa, v katerega so uvezani Brižinski spomeniki (od Škofje Loke, vasice Sv. Peter v Breznem do Otoka na Vrbskem jezeru); 

- poti viteza Ulricha Lichtensteinskega , t. i. Venerini poti (od Ljubljane, Škofje Loke, Trbiža, Vrat v Ziljski dolini, Bistrice na Zilji, kjer so ohranjene zanimive »kmečke viteške igre« ziljsko štehvanje, Beljaka do Ostrovice, gradu, s katerega je lep pogled na ohranjeno turnirsko polje – vse te kraje je Ulrich Lichtensteinski omenil v svoji pesnitvi Služba ženski, v kateri je za vse čase ohranil prvi slovenski diplomatski pozdrav Buge waz primi gralva Venus); 

- poti koroških knezov (od Beljaka, v bližini katerega je koroški vojvoda Bernhard Spanheimski sprejel viteza Ulricha Lichtensteinskega; Gosposvetskega polja, Krnskega Gradu, Gospe Svete, središč stare Koroške, prizorišč znamenitega obreda ustoličevanja; v Celovec, središča Koroške, kjer danes stoji knežji kamen); - Prešernovi in Črtomirjevi poti (iz Ljubljane v Kranj, na Bled – Dežela Kranjska nima lepšga kraja, kot je z okolšno ta podoba raja. - mimo Ajdovskega gradca pri Bohinjski Bistrici, Bohinjskega jezera na Slap Savico, vir pesniškega navdiha, ter Ovčjo vas v Kanalski dolini v Italiji, kjer je živel in opravljal duhovniško službo Prešernov brat Jurij); 

- hodili pa smo tudi in predvsem po poteh zamejskih Slovencev v današnji Italiji in Avstriji (bili smo v Naborjetu – Ovčji vasi v Kanalski dolini, kjer smo obiskali Slovensko kulturno središče Planika; v Bistrici na Zilji, v tamkajšnjem slovenskem kulturnem središču Stara Pošta; v Celovcu smo obiskali svoje vrstnike na slovenski gimnaziji in ustvarjalce večjezičnega radijskega programa na radiu Agora 105.5). 

Na radiu Agora smo posneli enourno radijsko oddajo, v kateri smo govorili o rabi slovenščine in nemščine na Koroškem, o razlikah med našo gimnazijo in slovensko gimnazijo v Celovcu; o glasbi, ki jo radi poslušamo, ter o naših vtisih z ekskurzije, s katere smo prinesli predvsem globoko občutenje stiske Slovencev v zamejstvu, njihovo srčno prizadevanje za ohranitev slovenščine, njihovo veselje in toplino, s katerimi so nas sprejeli … Ganilo nas je bogastvo ohranjenih ljudskih običajev, ki so še eden redkih prostorov, v katerih se slovenščina ohranja na naraven način.

Nosilki ekskurzije: Petra Hrovat Hristovski, prof. in Alenka Zorman, prof. 

2.G ob slovenski zahodni meji

Nosilki ekskurzije: Andreja Hočevar, prof. in Saša Perović, prof.

Na ekskurziji smo raziskovali zahodni rob slovenskega kulturnega prostora. Najprej smo obiskali Rezijo, kjer smo v kulturnem domu spoznali edinstveno rezijansko kulturo, nato pa se ustavili v Špetru Slovenov in si ogledali multimedialno predstavitev o življenju Slovencev v Italiji. Sledil je ogled slikovitega Čedada, zvečer pa smo prenočili v Solkanu. Naslednji dan smo obiskali samostan Kostanjevica z grobnico Karla X., si ogledali Novo Gorico in se povzpeli na Sabotin, kjer smo raziskali kaverne in strelske jarke iz 1. svetovne vojne. Ekskurzijo smo zaključili z obiskom Liceja Franceta Prešerna in Trsta ter se domov vrnili polni novih spoznanj o slovenski dediščini onkraj meje.

2.H na Koroškem

Nosilki ekskurzije: Tanja Cvirn Pavlin, prof. in Mateja Pandel, prof.

V okviru strokovne ekskurzije v zamejstvo smo se od drugega do četrtega aprila 2.H potepali po Koroški. Velik del naše ekskurzije je predstavljal Prežihov Voranc, saj smo si ogledali njegovo hišo in spomenik v Prežihovini ter si prebrali nekaj njegovih črtic. Ob Najevski lipi, drevesu z največjim obsegom debla v Evropi, smo recitirali Prešernovo Zdravljico. Poleg vse književnosti smo si vzeli čas še za vojno zgodovino Koroške in si ogledali bivše gestapovske zapore ter rudnik v Mežici. Ekskurziji pa ni manjkalo glasbe, saj nas je obiskal kantavtor Milan Kamnik, s katerim smo preživeli lep koroško obarvan večer. Za konec pa smo obiskali še dvojezično ljudsko šolo v Podkrnosu, kjer smo poslušali pri dvojezičnem pouku.