11. september 24

Dijakinje in dijaki ste na začetku šolskega leta lepo vabljeni k vključitvi v katero od številnih obšolskih dejavnosti. Predstavljene so tudi na naših spletnih straneh, in sicer v meniju Po pouku: krožki, tutorstvo, dijaška skupnost, gledališke skupine in podkast Poljanski kavč, tekmovanja, izleti, ogledi, ekskurzije, mladinsko raziskovalno delo, prostovoljstvo, BNK, šolska glasila.

2. oktober 24

Jeziki in mir je bila letošnja krovna tema. Mir. Sobivanje v miru. Na Gimnaziji Poljane smo to temo razumeli kot jezikovno soustvarjanje in tako sta nastala dva dela prireditve. V prvem so dijaki prebrali kratko zgodbo z naslovom Senca. Napisali so jo dijaki iz 16 razredov, od prvega do četrtega letnika, pod mentorstvom petih učiteljev slovenščine. Pri pisanju so uporabili tehniko verižnega kreativnega pisanja v deljenem dokumentu. Potem so dijaki po odlomkih zgodbo prevedli v 22 jezikov. Na naši šoli poučujemo 7 tujih jezikov, vendar to niso edini jeziki, v katerih se naši dijaki znajo sporazumevati, zato smo poleg slovenščine slišali še angleščino, francoščino, italijanščino, latinščino, nemščino, ruščino, španščino, hrvaščino, norveščino, finščino, albanščino, nizozemščino, bosanščino, srbščino, makedonščino, turščino, madžarščino, ukrajinščino, portugalščino, katalonščino, kitajščino in japonščino. Senca je tako zasijala v vsej jezikovni barvitosti. Drugi del našega jezikovnega soustvarjanja v duhu sobivanja v miru je bil koncert v osmih jezikih: slovenščini, angleščini, francoščini, italijanščini, latinščini, nemščini, ruščini in španščini. Slišali smo tako avtorske kot znane in manj znane pesmi, za vse pa velja, da pesem peta iz srca ne pozna ne jezikovnih ne državnih meja. V projektu je sodelovalo 20 učiteljev (učitelji slovenščine, učitelji tujih jezikov in učiteljica glasbene umetnosti) in približno 500 dijakov.

1. oktober 24

V ponedeljek, 23. septembra 2024, se je v šolskem atriju odvil vsakoletni krst prvošolcev, ki smo ga organizirali dijaki 4. letnikov. Na začetku prireditve sta povezovalca pozdravila tudi naše goste v okviru projekta Erasmus +, in sicer dijake dijake iz Prerova in Ronde. Iz vsakega razreda prvih letnikov sta bila izbrana po dva predstavnika, ki sta za svoj razred tekmovala v različnih izzivih. Tema krsta je bila letalska družba Air Poljane, s katero so bili povezani tudi vsi izzivi. Tekmovali so med drugim v oblačenju majic zaradi pretežke prtljage, tekmovanju za zadnji stol na letalu in prelivanju tekočin v manjše posodice, ki jih letalske družbe še dovoljujejo. Prvošolci so se pomerili v sedmih izzivih tako, da je pri vsaki igri eden izmed parov izpadel iz tekmovanja. Pred finalnim izzivom je letalo strmoglavilo v Grčiji. Zadnji izziv je bil, kateri par hitreje poje jabolko, ki ga je držal grški bog. Zmagovalca krsta Air Poljane sta postala Filip Janežič in Ela Grabnar, predstavnika 1.E. Čeprav je naš atrij zaradi gradbenih del trenutno prostorsko okrnjen in je zato posledično nastala gneča, to na prireditev ni vplivalo. V sproščenem in zabavnem vzdušju so uživali tako nastopajoči kot tudi ostali prvošolci in prvošolke, starejši poljanci in poljanke ter tudi profesorji. Besedilo: Jaša Podlesnik, 4.C,  

27. september 24

Na tretjo septembrsko soboto smo izpeljali prvo maturitetno umetnostnozgodovinsko ekskurzijo, in sicer po štajerskih umetnostnih spomenikih: Sladka gora, Ptujska gora, Dornava, III. mitrej, Ptujski pokrajinski muzej ... Preberite si nekaj vtisov dijakinj in dijakov, ki so se ekskurzije udeležili. Nina Ostan    »Ekskurzija se mi je zdela zelo poučna, saj mi je dala splošen vtis o različnih obdobjih, kar mi bo pomagalo, ko jih bomo začeli obravnavati. Najbolj se mi je v spomin vtisnila baročna cerkev na Sladki Gori. Zlata barva in poslikave delujejo intenzivno – občutek je bil zame skoraj preobremenjujoč. Zanimivo je razmišljati, kako je bilo šele nekomu iz časa baroka. Razmišljala sem o tem, da ni čudno, da jim je takšen prostor dajal občutek svetosti.« Mima    »Zagotovo bi najbolj izpostavil vse cerkve, ki so bile primerljive z nekaterimi dragulji sakralne arhitekture v tujini, kakršnih pa (vsaj do zdaj) v Sloveniji nisem srečal prav pogosto. Posebej mi je ugajala ptujskogorska cerkev z vitraži. Tudi mitrej se mi je zdel zelo zanimiv, predvsem zato, ker se z mitraizmom še nisem srečal.« Luka    »Po ogledu najrazličnejših spomenikov, ki segajo vse do antike, mi je najbolj ostal v spominu kip Svete Barbare. Vse kiparstvo mehkega/lepega/mednarodnega gotskega sloga sem doživela kot izredno lepo, Barbara pa mi je bila še posebej všeč. Mehkoba in gubanje draperije namreč še bolj prideta do izraza, saj nasprotujeta trdnosti njenega atributa - stolpa.« Anaïs   »Sama sem na ekskurziji zelo uživala. Navdušil me je velik razpon umetnosti, ki smo jo videli. Zelo zanimiv se mi je zdel mitrej, saj sama za to vero, pred ekskurzijo, sploh še nisem slišala. Žal mi je le, da o njej ni nobenih zapisov, saj bi rada vedela več. Vse cerkve so mi bile všeč, a najbolj me je navdušila cerkev na Ptujski gori. Najprej zato, ker je gotika eden mojih ljubših arhitekturnih slogov, potem pa tudi zaradi čudovitih vitražev in kipov znotraj cerkve. Zelo zanimiv se mi je zdel tudi dvorec Dornava, za katerega mi je žal, da ni obnovljen in bolje ohranjen. Zanimiva se mi zdi tudi njegova zgodovina, saj je bil dom za mnoge otroke z motnjami v duševnem razvoju. Če bi imela možnost, bi z veseljem šla raziskovat zapuščene prostore znotraj njega (kdo ve, kaj bi odkrila).« Ana   »Ekskurzija mi je pokazala, da imamo v Sloveniji najrazličnejše umetniške zaklade, ki se jih splača ogledati in ohranjati. Predvsem sta me navdušili baročna in rokokojska cerkev, prva zaradi nasičene, teatralične umetnosti, ki zaposli vse naše čute, druga pa zaradi nežnosti in igrivosti. Na ekskurziji sem izvedela ogromno novega. Tisto, kar bi sicer samo slišala in videla na sliki; sem tako lahko doživela.« Ajda B.   »Nisem vedela, da se med zelenimi griči Štajerske skrivajo tako kvalitetni spomeniki gotike, baroka, rokokoja in antike. Vesela sem, da sem bila del tega sobotnega romanja skozi različna umetniška obdobja.« Mila   »Ekskurzija je presegla moja pričakovanja. Zdi se mi, da je to, da lahko neko umetnino vidimo pred sabo, zelo učinkovit način učenja. Od ekskurzije sem veliko odnesla. V glavnem, bila je lepa, posebna, poučna izkušnja.« LG   »Ekskurzija se mi je zdela zanimiva, ker je zajemala umetniške spomenike iz različnih obdobij. Vesela sem, da sem se je udeležila, ker teh del verjetno ne bi nikoli šla pogledat sama. Najzanimivejši se mi je zdel mitrej, ker česa podobnega še nisem videla in ker je bil precej drugačen od ostalih umetnostnozgodovinskih spomenikov, ki smo jih videli. Žalosti pa me zanemarjenost dvorca Dornava in cerkve svetega Roka, ker se mi zdita vredna večje pozornosti, kot jima je trenutno namenjena.« Ajda Š.   »Ogledali smo si kar nekaj umetnin iz različnih obdobij umetnosti na tako majhnem delu Slovenije. Najbolj se mi je vtisnil v spomin dvorec Dornava s svojo lepoto in velikostjo. Navdušujejo me predvsem tako veliki vrtovi, ki so obdani bodisi z drevesi ali pa tudi z vodnjaki in kipci. Prevzel me je tudi strop v viteški dvorani, ki z iluzijo pričara občutek pravega neba.« Ula   »Na sobotni ekskurziji sem v zvedavi maniri občudovala umetniške bisere pokrajine, v katero sicer sama z družino redko zaidem. Ravno zaradi predhodnega nepoznavanja nekaterih umetnin sem ob razlagi še posebej uživala in od celega dneva odnesla ogromno. Dela, za katera sem denimo vedela že prej (npr. Marijina cerkev na Sladki Gori, kip sv. Katarine in sv. Barbare), pa so v kontekstu celostne izkušnje, ki je ponujala bogat razpon del takšnih in drugačnih obdobij, zame postala še toliko bolj ključna. Kot mnoge je tudi mene najbolj presunil dvorec v Dornavi, za obstoj katerega, kaj šele kar zadeva njegovo zgodovino, nisem vedela. Kljub vidni utrujenosti vseh sem sama pri sebi ob ogledu skušala ujeti uvid preteklosti - vse od tamkajšnjega življenja grofov Attems pa do bivanja otrok v t.i. "domu za duševno defektno mladino v Dornavi pri Ptuju". Kljub današnji žalostni realnosti, ki je dvorec pustila v stanju, kot je, pa me je poleg dih jemajočega stropa v viteški dvorani navdušilo tudi to, da še vseeno obstajajo ljudje, kot je gospa, ki nas je sprejela, ki si prizadevajo, da se za takšne objekte skrbi. V misli se na tej točki prikrade še cerkev sv. Roka, stanje katere nas prav tako opominja, da moramo stremeti k izboljšanju situacije tudi širše.« Ema   »Najbolj mi je iz ekskurzije ostala v spominu cerkev sv. Roka, saj nikoli prej še nisem bila v tako izrazito rokokojski cerkvi na Slovenskem. Svetle pastelne barve so v meni prebudile različne otroške spomine, med drugim tudi na prekomerno zaužitje sladkorne pene in posledično slabost; rokokojski stil je morda presladek za moje okuse, a v vsakem primeru je okrasje čudovito, zato sem vesela, da sem dobila priložnost ogleda te cerkve.« Kaja   »Ekskurzija je s svojim obsegom vsa moja pričakovanja presegla. Zares sem podcenjevala zgodovinsko bogastvo na naših tleh. Najljubša umetnina, ki smo si jo ogledali, je bila rokokojska cerkev sv. Roka. Navdušila me je predvsem s svojimi unikatnimi barvami, ki na človeka prav zares delujejo pomirjujoče in lahkotno. Prečudovite so se mi zdele tudi mnoge stropne štukature, ki so naredile cel prostor še mehkejši in igrivejši.« Zala Ajda    »Štajerske cerkve so poživile moje čute, namreč s časom, ob opazovanju teh celostnih umetnin, sem lahko slišala zven orgel, ki sicer niso igrale, in videla tisoče trudnih rok, ki so nekoč, davno nazaj, garale za veličino cerkev. In res me je krasota baročne Sladke gore ganila, a sem kljub temu ostala mnogo preveč zdrava in prisebna! Verjetno je bilo tako zaradi vseh onih maš in krstov, ki so nas na Ptujski gori omejile, da smo naposled v Marijini cerkvi, ki sem se je zlasti veselila, preživeli premalo časa. Očitno je, da moram vnovič tja na Štajersko, na Ptujsko goro, da me lahko Marijin relief le prizadene, kot je primerno. V tem pa končno vzame en delček mene samo zase.« Naša   »Ekskurzija je bila zelo informativna in je lepo povezala in hkrati predstavila razlike med umetnostnimi obdobji( barok, rokoko, gotika, romanika ...). Izvedela sem za veliko raznolikih cerkva, za katere nisem vedela, da jih imamo na Slovenskem. Največ zanimanja mi je vzbudila Kalvarija oz. Križev pot. Vidno je, da je že sama strma pot, ta vzpon do cerkve obdan s številnimi kipi, ki pripovedujejo Jezusovo zgodbo, imela velik vpliv na tedanjega človeka, ko je hodil po njej. Še danes se mi zdi, da sama arhitektura in postavitev cerkve in tudi kalvarije, kljub temu da vera za večino nima več tako ključne vloge, vzbuja v človeku občutek majhnosti v primerjavi z Bogom.« Mija   »Veliko ogledanega sem že videl na ekskurziji v osnovni šoli, a je bilo tokrat dosti bolj zanimivo, saj smo raziskovali bolj poglobljeno. Najzanimivejša se mi je zdela primerjava cerkva. Od nekdaj sem opažal razlike med njimi, a nikoli nisem temu posvečal dovolj pozornosti. Ta ekskurzija pa me je prisilila razmišljati.« Jona