Vpis
Vpis v srednjo šolo je ena pomembnejših življenjskih prelomnic. Gimnazijski programi so si precej podobni ali celo
enaki,
razlike so v organizaciji dela, v manjšem številu ur, ki jih šole lahko razporejajo po svoje, najbolj pa šolo, ki je živ
organizem,
gradimo ljudje.
Gimnazija Poljane se od drugih gimnazij loči že po tem, ker vpisujemo dva
programa, predvsem pa svojo identiteto gradimo s spoštljivo navezavo na bogato dediščino in s pogledom, uprtim v prihodnost. Mladim, ki so nam zaupani, pomagamo
graditi
trdno znanje, kritično misel in odgovoren odnos do sebe in drugih.
Ob kliku na spodnji gumb se odprejo strani, na katerih bomo sproti obveščali o vpisu. Oglejte si tudi rokovnik za vpis.
Več o vpisuNovice
Vse novice25. februar 26
Dnevi odprtih vrat ˝Izkušnja pouka na Gimnaziji Poljane˝ v mesecu marcu 2026
Devetošolci. Vabimo vas na dneve odprtih vrat Gimnazije Poljane, ki bodo potekali od 9. 3. do 13. 3. 2026. Kako bo dan potekal? Na dnevu odprtih vrat je sprejem v šoli ob 8.30. Pridružite se pouku dijakov prvega, drugega ali tretjega letnika. Dijaki vas bodo pospremili v razred, kjer boste tri šolske ure prisotni pri pouku določenega razreda, spoznali boste naš vsakdan. Sledil bo pogovor s svetovalno delavko. Za obisk je potrebna predhodna prijava, število prijav je omejeno. S prijavo soglašate, da posredovane podatke uporabimo za organizacijo vašega obiska. Pred obiskom boste dobili elektronsko pošto z navodili. Kako se prijavite na obisk? Prijavite se lahko na spodnjih povezavah od 2. marca 2026 od 8.00 dalje. Prijava na dan odprtih vrat 9. 3. https://1ka.arnes.si/Prijava9marec2026 Prijava na dan odprtih vrat 10.3. https://1ka.arnes.si/Prijava10marec2026 Prijava na dan odprtih vrat 11. 3. https://1ka.arnes.si/Prijava11marec2026 Prijava na dan odprtih vrat 12. 3. https://1ka.arnes.si/Prijava12marec2026 Prijava na dan odprtih vrat 13. 3. https://1ka.arnes.si/Prijava13marec2026
Preberi več25. februar 26
Vtis z ekskurzije v Auschwitz
V petek 30. 1. 2026 smo se četrti letniki odpravili na ekskurzijo v Auschwitz, ki jo vsako leto organizira profesor Miha Pohar. Prvi dan ekskurzije je zapolnila avtobusna vožnja, ki se je začela ob sedmih zjutraj in ki jo je večina preživela vsak s svojim učbenikom v naročju. Kratek postanek za kosilo smo naredili v Bratislavi, nato pa šele zvečer prispeli v Krakow, kjer smo nemudoma zdrseli in popadali po nesoljenih poljskih pločnikih. Hostel, v katerem smo spali, je bil opremljen s starinskim pohištvom in črno-belimi fotografijami jazzovskih glasbenikov in zvezd tridesetih let 20. stoletja. V njem sem se počutila, kot da sem že stopila v preteklost. Čeprav je bila že noč, smo se sprehodili po mestu, ki je bilo še kar okrašeno z božičnimi lučkami in nadvse pravljično ter prikupno. Naslednji dan smo po enourni jutranji vožnji le prispeli v Auschwitz. Najprej smo začutili strupen mraz. Nanj so nas sicer opozorili, vendar tudi z vsemi petimi plastmi oblačil, ki smo jih imeli na sebi, na tako nizke temperature nismo bili pripravljeni. Sprva smo bili še malo utrujeni od avtobusa in mraza ter se ukvarjali s svojimi šali in slušalkami. Da smo prav zares vstopili v muzej, sem ugotovila šele, ko smo prišli do znamenitega zlobno ironičnega napisa Arbeit macht frei. Čeprav je ogled celotnega taborišča, ki obsega Auschwitz I in Auschwitz II-Birkenau, trajal šest ur, je čas minil hitro. Pri vsaki točki smo se ustavili za malo časa in se hitro umikali novim velikim skupinam turistov, kar je pri najbolj čustvenih delih ogleda izpadlo precej banalno. V delovnem taborišču Auschwitz I smo si ogledovali predvsem razstave, postavljene v stavbah taborišča. V Birkenauu pa smo večinoma hodili zunaj — tam je bil mraz tako rezek, da smo se za telesno toploto stiskali skupaj. Kljub predhodnemu znanju o Auschwitzu in marsičem, kar se je tam dogajalo, me je nešteto stvari pretreslo: od bizarnih ukrepov, kot je bil zaporniški orkester, ki je igral samo veselo glasbo, do sobe, v kateri so razstavljeni 80 let stari lasje zapornikov, ki jih je nacistična Nemčija shranjevala in uporabljala v svoji tekstilni industriji. Grozljivi podatki so se le kopičili. Nekateri moji sošolci so jokali; tudi meni so se večkrat solzile oči. Fotografije najlepših spominov, ki so bile zapornikom odvzete in odvržene v barako brez kakršnegakoli sočutja. Otroške risbice iz druge svetovne vojne na stenah: vse od živali do vojaških letal in SS-vojakov in do vislic, na katere so ravnokar obesili novega človeka. Šopek rož in spodaj napis pour maman (za mami). Prečkanje tirov, po katerih se je na tisoče in tisoče ljudi peljalo v svojo smrt. Fotografije slovenskih zapornikov in zapornic, njihova imena, njihove utrujene oči. Izjave, pisma, pričevanja v jezikih, ki jih znam brati. Obe moji materinščini, kričeči s spomenika v Birkenauu. Redkokdaj ju vidim na istem mestu; jezika, ki sta mi najbližje in ki sta mi bila vir toliko dobrega, lepega, prijetnega, sem brala v enem najtemnejših prizorišč evropske zgodovine, ker so bili tu tudi moji rojaki in so govorili ta dva jezika in so umirali. Ogled smo končali čisto premraženi. Nazaj na toplem avtobusu sem svoje roke nekaj minut komaj čutila, se malo pogrela, nato pa me je spet zmrazilo. Težko sem se spet privadila na sedanjost. Še celo noč, ki smo jo ponovno preživeli zunaj v Krakowu, sem se počutila nadvse nenavadno in se vsake toliko časa stresla. Vožnja nazaj je bila tako kot vožnja tja predvsem polna učenja in pripravljanja na ocenjevanja v naslednjih tednih. Na poti pa nas je na avtocestnem počivališču presenetila nenavadna skupina mladih Avstrijcev, oblečenih v svoje narodne noše, ki so igrali na tubo in plesali s poljankami. Še nekaj časa po vrnitvi domov sem se počutila pretreseno in otopelo. Nobeno predavanje, članek ali pogovor se ne more primerjati z ogledom taborišča v živo in noben ogled se ne more primerjati s tem, kar je toliko ljudi med drugo svetovno vojno bilo prisiljeno izkusiti. V meni je ogled zbudil mnogo čudnih neprijetnih čustev, pa tudi okrepil strah pred vojnami, totalitarnimi režimi in sovražnimi ideologijami, ki po Evropi spet ali morda še vedno razsajajo. Hkrati pa me je napolnil z novo energijo za upiranje vsakršnemu sovraštvu in upravičevanju nepravičnega z državno birokracijo. Hvaležna sem, da sem se udeležila ekskurzije, četudi je bila ta duševno izčrpavajoča. Menim, da je ogled Auschwitza nujen za slehernega človeka. Besedilo Tanja Moe, 4.A, izbor fotografij: Miha Pohar, prof.
Preberi več17. februar 26
Informativni dan 2026 - nekaj fotoutrinkov
Za nami sta dva dinamična dneva, polna vprašanj, radovednih pogledov in dragocenih srečanj. Veseli nas, da smo bodočim dijakom in njihovim staršem lahko predstavili življenje in delo na naši šoli. Hvala vsem, ki ste nas obiskali in s svojo energijo sooblikovali letošnja informativna dneva. V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate nekaj utrinkov dogajanja v naših učilnicah in na hodnikih.
Preberi več12. februar 26
Rezultati državnega tekmovanja iz ekokviza
Na državnem tekmovanju iz Ekokviza, ki je potekalo 3. februarja 2026 v Šolskem centru Slovenj Gradec, so naši dijaki dosegli lep uspeh.Zlato priznanje sta osvojila Jerca Prezelj (2. c) in Miha Sučić (3. c).Srebrno priznanje so osvojili Pika Krevs Rupena (4. f), Pia Svetlič (3. g), Jakob Majdič (4. a), Jakob Zakrajšek (3. g) in Alenka Verbič (4. d). Iskrene čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem za odlične dosežke! Besedilo: Erika Jarić
Preberi večKoledar dogodkov
projektni dan
šolsko tekmovanje za Preglove plakete
izbirno tekmovanje iz reševanja sudokujev
Andersonov filmski cikel: The French Dispatch
državno tekmovanje iz znanja sociologije
dnevi odprtih vrat
državno Cankarjevo tekmovanje
regijsko tekmovanje iz znanja fizike
medšolsko tekmovanje iz reševanja sudokujev
državno tekmovanje za proteusovo nagrado
matematični kenguru
državno tekmovanje iz znanja psihologije
državno tekmovanje mladih zgodovinarjev
državno tekmovanje iz znanja angleščine (3. in 4. letniki)
mednarodna izmenjava za 3. a
državno tekmovanje iz znanja geografije
ekskurzije za 2. letnike splošne gimnazije
Obiščite 3D-predstavitev šole
Vabimo vas na virtualni sprehod po šoli. Z barvnimi točkami so označena mesta, kjer lahko dobite več informacij.
“Pri angleščini mi je bil kar prijeten dopolnilni pouk pod mentostvom lektorjev mr. Sheparda in (v drugem letniku) mr. Knighta. Pri njiju ni bilo utesnjujočega ocenjevanja, vse je potekalo prostovoljno. Pouk sta sestavljala branje in doživljajsko komentiranje pesmi. ”
- Branko Gradišnik , roj. 1951, vpisan v prvi razred leta 1965, je, kot sam pravi, zapisovatelj.
- Vpis v 1. letnik
- Svetovalna služba
- Poljane v sliki
- Fotozgodbe
- Spletne učilnice
- AAI, Eduroam in Office365
- Šolska malica
- Poljane staršem
- Tutorstvo
- Učbeniki in učbeniški sklad
- Govorilne ure
- Letni koledar
- Mednarodni projekti
- Izdaja duplikata
- Izjava o dostopnosti
- Dostopnost spletnih vsebin
- Kazalo strani
- Prepis na našo šolo