15. maj 26

Marca smo se učenci 3. c razreda podali na nepozabno izmenjavo v špansko mesto Jaén, kjer smo preživeli teden dni. Že odhod je bil poln navdušenja, kovčkov in tistega klasičnega vprašanja: »Ali imam osebno izkaznico?« Poleteli smo proti Sevilli, od tam pa nas je pot vodila v Jaén, kjer so nas že nestrpno čakale gostiteljske družine. Prvi večer smo spoznali naše španske družine in hitro ugotovili, da nas čaka zanimiv teden. Nekateri smo se takoj počutili kot doma, spet drugi pa so potrebovali nekaj minut.  Nedelja je bila namenjena družinam. Nekateri so obiskali Córdobo, drugi grad nad Jaénom, tretji pa so raziskovali druge zanimive kotičke. Vsi pa smo ugotovili eno skupno stvar – Španci res znajo uživati življenje, predvsem pa kosila, ki trajajo skoraj tako dolgo kot naš zajtrk, kosilo in večerja skupaj. V naslednjih dneh smo obiskali šolo naših partnerjev, kjer so nas zelo prijazno sprejeli njihovi učitelji in dijaki. Preizkusili smo se v plesu Sevillana, igrali športne igre in si ogledali znamenito katedralo v Jaénu.  Eden najlepših dni je bil obisk Granade, kjer smo si ogledali veličastno Alhambro. Občudovali smo njeno zgodovino, arhitekturo in razglede, nato pa raziskovali še živahne ulice mesta. Zdelo se je, kot da smo stopili naravnost v razglednico. Posebno zanimiv je bil tudi ogled »Metelkove Jaéna«, predela mesta z grafiti, kjer vsaka poslikava nosi svoj pomen. Ulice visoko nad mestom so bile prava galerija na prostem. Kasneje smo obiskali še pouk v šoli in za nekaj ur postali pravi španski dijaki. Naslednji dan nas je čakala narava, druženje in obisk kraja Baños de la Encina. Dan smo zaključili z ogledom oljarne in degustacijo olivnega olja. Ni čudno, da ima Jaén največ oljk na svetu – oljke so tam skoraj povsod, verjetno jih je več kot prometnih znakov. Zadnji dan smo se pripravljali na zaključno prireditev, kjer ni manjkalo smeha, glasbe in lepih besed. Nato pa je prišel tudi manj prijeten del – slovo. Ob štirih zjutraj smo se poslovili od gostiteljskih družin in naših partnerjev, s katerimi smo v enem tednu stali pristna prijateljstva. Izmenjava v Jaénu nam bo ostala v izjemno lepem spominu. Spoznali smo novo kulturo, izboljšali znanje jezika, videli čudovite kraje in predvsem spoznali odlične ljudi. Domov nismo prinesli le spominkov, ampak tudi nepozabne trenutke, nova prijateljstva in veliko lepih zgodb, ki jih bomo še dolgo pripovedovali.  Posebej moramo pohvaliti tudi naše profesorje in španske profesorje, ki so ves čas skrbeli, da je vse potekalo gladko – tudi takrat, ko smo mi že malo izgubljali orientacijo. Ivana Cvetko 3.c                  

15. maj 26

V soboto, 9. maja 2026, smo se poljanci množično podali na tradicionalni Tek trojk v okviru prireditve Pohod ob žici 2026. Kljub matematičnemu taboru za četrte letnike  je na startu stalo kar 63 dijakinj in dijakov, združenih v 21 poljanskih trojk! Na 3,4 kilometra dolgi progi do Kongresnega trga smo navijali, spodbujali drug drugega in predvsem pokazali, da znamo stopiti skupaj.  Najhitrejša med našimi je bila mešana trojka v postavi Sofija Potić, Julijan Ogrin in Zoja Marolt, ki je z odličnim časom 14:18 osvojila izvrstno 6. mesto med 31 ekipami iz vse Slovenije.  Odlično so nastopile tudi Lučka Jakše, Gaja Petkovšek in Julija Herak Bravc, ki so med 61 ekipami dijakinj pritekle do odličnega 9. mesta.  Že nekaj let se dijakom na isti progi pridružijo tudi učitelji, kar teku trojk daje posebno noto. Dijaki svoje profesorje spoznajo v nekoliko drugačni vlogi, takšno druženje pa še dodatno krepi odnose med vsemi člani šolske skupnosti. Letos so barve naše šole zastopale kar štiri učiteljske trojke. Vse so uspešno prispele do cilja in se uvrstile v prvo polovico med 49 ekipami. Najhitrejša med njimi, Poljanski gepardi v sestavi Dan Kardum Šibila, Primož Kirn in Jan Damjan Pavlica, je z odličnim časom 14 minut in 32 sekund osvojila 2. mesto ter stopila na stopničke. Rezultati so pomembni, še pomembnejši pa so smeh, ekipni duh, medsebojna pomoč in športno druženje, zaradi katerih je Tek trojk vedno nekaj posebnega. In ja — tudi letos smo imeli poljanci največ trojk med srednjimi šolami!  Pa nismo le tekli. Petnajst naših dijakinj in dijakov je pomagalo pri organizaciji prireditve in tako pomembno prispevalo k uspešni izvedbi teka trojk. Letos so imeli zelo pomembno vlogo: pred startom so razpeli zastavo EU, v cilju pa so delili medalje tekačem na daljših razdaljah. Skupaj smo preživeli lepo, sončno in športno obarvano soboto ter si obljubili, da se prihodnje leto vrnemo v še večjem številu.   Besedilo: Nataša Nakrst, prof., fotografije: Teja Bernik, 3.H, Maruša Sotler Wedam, Mojca Kolbl Repinc in Nataša Nakrst

15. maj 26

Kot končno ločilo letošnjega ustvarjanja v sklopu Pravega kota se je 16. aprila odvil literarni večer Jutri bo jutro. Ta je resda že nekaj sončnih vzhodov nazaj postal včerajšnji, a za kratek sončni žarek časa je bil tisti dan za vse zbrane le današnji. Spomladansko žvrgolenje, igrive melodije glasbenikov in drobci poezije so ob zahajajočem soncu stkali vez med včerajšnjim večerom in vsemi prihajajočimi jutrišnjimi jutri.  V šolski dvorani, kar se da blizu širnega neba, kjer se srečata jutranja in večerna zarja, smo večerno zvezdno odejo pričakali oviti v socvetje poezije in glasbe. Z notami so se poigrali poljanski glasbeniki, ob klavirski spremljavi pa sta se v pevskem duetu zmešali tudi barvi le dveh glasov. Prelivanje odtenkov odrskih luči, ki so spominjale na venomer spreminajoče se nebo, je zasanjano spremljalo poezijo, ki je za hip zapustila varen hram knjižnih platnic ter celo avtorske verze dijakov v mnogih tujih jezikih. Sončni zahod je uspel prehiteti tudi Vid Skrbinšek, naš profesor slovenščine, ki se nam je na odrskih deskah priružil v družbi lastnih rim. Tako je literarni večer počasi zašel za obzorje prihodnjika in se zavil v toplo odejo preteklika. Naj bo v spomin nanj za vsak danes jutri jutro, ki ga zlati žarki vselej prineso, jutranje in sveže, z ravno pravšnjim ščepcem včerajšnjega večernega spominjanja in svetlih jutranjih želja za današnji in jutrišnji jutri.   Besedilo in izbor fotografij: Neja Brumen, 4.G v imenu uredništva Pravega kota

14. maj 26

V nedeljo, 19. aprila 2026, smo se poljanke in poljanci že petič zapored udeležili dobrodelnega teka Hop na Grad v Ljubljani – in podrli lasten rekord udeležbe. Letos je teklo kar 86 dijakov in ena profesorica, s čimer smo ponovno postali največja organizirana skupina dogodka. V značilnih modrih majicah smo izstopali tako po številčnosti kot po energiji, za kar smo prejeli tudi javno pohvalo organizatorjev. Dosegli smo tudi odlične rezultate: Lina Troha (4. b) je v absolutni ženski konkurenci na 3 km osvojila 5. mesto, Alja Pogačnik (4. b) je bila deveta, med fanti pa je bil najhitrejši Adam Kozlevčar (4. g) z 11. mestom. Največ pa šteje naš skupni prispevek k dobrodelnosti – na dogodku je bilo zbranih rekordnih 41.000 evrov za otroke Pediatrične klinike. Ponosni smo, da smo bili del te zgodbe, in že se veselimo naslednjega leta. Tekst: Nataša Nakrst Fotografije : Amila Pivač