15. oktober 26

Devetošolci. Vabimo vas na dneve odprtih vrat Gimnazije Poljane, ki bodo potekali od 16. novembra do 20. novembra 2026.   Kako bo dan potekal?Na dnevu odprtih vrat vas sprejmemo v šoli ob 8.30. Pridružite se pouku po urniku dijakov prvega, drugega ali tretjega letnika. Dijaki vas bodo pospremili v razred, kjer boste tri šolske ure prisotni pri pouku določenega razreda, spoznali boste naš vsakdan. Sledil bo pogovor s svetovalno delavko. Za obisk je potrebna predhodna prijava, število prijav je omejeno. S prijavo soglašate, da posredovane podatke uporabimo za organizacijo vašega obiska. Pred obiskom boste dobili elektronsko pošto z navodili. Kako se prijavite na obisk? Prijave so možne do zapolnitve prostih mest. 1. Prijavite se lahko v šolski svetovalni službi na svoji osnovni šoli in na obisk vas bo prijavila svetovalna delavka ali svetovalni delavec. Šolski svetovalnici delavci prijavljajo učence od 15. oktobra do 9. novembra.2. Od 10. novembra 2026 od 8.00 dalje se lahko prijavite tudi samostojno na spodnjih povezavah: Prijava na dan odprtih vrat 16. 11.   https://1ka.arnes.si/Prijava16november26 Prijava na dan odprtih vrat 17. 11.   https://1ka.arnes.si/Prijava17november26 Prijava na dan odprtih vrat 18. 11.   https://1ka.arnes.si/Prijava18november26 Prijava na dan odprtih vrat 19. 11.   https://1ka.arnes.si/Prijava19november26 Prijava na dan odprtih vrat 20. 11. https://1ka.arnes.si/Prijava20november26              

6. november 26

Na sončno oktobrsko soboto 2026 smo se dijaki 3. G zbrali na avtobusni postaji in nestrpno pričakovali avtobus, s katerim so k nam pripotovali dijaki iz češkega mesta Přerov, ki ima le nekoliko več prebivalcev kot ljubljanska Šiška. Po dolgi poti smo jih odpeljali k sebi domov, jim postregli večerjo in se nato odpravili k počitku. Naslednje jutro smo se prebudili v sončno nedeljo in se s svojimi češkimi prijatelji odpravili na različne izlete. Nekateri smo se podali v naravo ter si ogledali Kranjsko Goro, jezero Jasna, Bohinj, Otočec in slovenske gozdove, drugi pa so se odpravili na potep po Ljubljani. Seveda nismo pozabili niti na slovensko kulinariko ter jim predstavili tradicionalne jedi, vse od štrukljev in žgancev do potice.V ponedeljek smo se zbrali v šolski dvorani in dan preživeli na različnih delavnicah, ki so nam jih pripravili profesorji. Češki dijaki so se preizkusili v poznavanju Slovenije, lovu na zaklad in se celo naučili nekaj slovenskih besed, kar pa jim ni povzročalo prevelikih težav. Med izmenjavo smo večkrat opazili, da so si številne besede v obeh jezikih podobne in da so naše pogovore v slovenščini razumeli veliko bolje, kot smo sprva pričakovali. »Če se ne morete spomniti angleškega prevoda, mi kar povejte slovensko besedo, saj jo bom verjetno bolje razumela,« nam je povedala ena izmed Čehinj. Popoldne smo imeli prosto. Tako kot vso izmenjavo nam je bilo tudi tokrat vreme naklonjeno, zato smo se odpravili v Tivoli, kjer smo si ogledali labode in uživali vsončnem zahodu. Nismo se zadržali predolgo, saj smo naslednji dan začeli zgodaj. V torek smo se že v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom odpravili na celodnevniizlet na Primorsko. Obiskali smo Piran, si privoščili kosilo ob morju v Portorožu in si ogledali Škocjanske jame. Slovenska obala je naše češke goste še posebej navdušila, saj so bili presenečeni, kako blizu nas se nahaja. Ker pa za naše živahne goste s Češke niti to ni bilo dovolj, smo se nekateri po vrnitvi z izleta odpravili še peš na Ljubljanski grad, kjer smo občudovali razgled na mesto.Čeprav so bili naši Čehi preprosti, nezahtevni, mirni in prijazni, je nenehna skrb za nekoga vseeno nekoliko utrujajoča. Sredin nekoliko bolj umirjen dan nam je,zato prišel še kako prav. Češki dijaki so se skupaj s profesoricami odpravili na Bled in obiskali Lectar, mi pa smo ostali v Ljubljani ter opravili dejavnosti v okviruaktivnega državljanstva. Ker vse lepo hitro mine, smo se kar naenkrat znašli že pred zadnjim dnem izmenjave. Preživeli smo ga v šoli, kjer so si češki dijaki najprej ogledali običajen potek pouka na gimnaziji Poljane, nato pa je sledila priprava na zaključno prireditev. Pozno popoldne smo vrata šolske dvorane odprli za starše in profesorje ter jim predstavili vse naše dogodivščine, doživetja in nova prijateljstva, ki so se spletla v teh nekaj dneh.Strah in negotovost, ki sta nas spremljala pred začetkom izmenjave, sta se po šestih dneh popolnoma razblinila ter se spremenila v lepe spomine in nova prijateljstva. Ugotovili smo, da si kljub vsem razlikam veliko bolj podobni kot smopričakovali. Še posebej pa smo bili hvaležni za preprostost in umirjenost, ki so ju češki dijaki prinesli med nas. Naučili so nas, da nas v vsakdanjem življenju pogosto premalo navdušujejo majhne stvari in da smo preveč navajeninenehnega hitenja od ene obveznosti do druge. To se je pokazalo celo pri obrokih – češki dijaki so namreč komaj začeli jesti, ko smo mi svoje krožnike že skorajizpraznili.Najpomembnejše je to, da smo se med izmenjavo naučili ogromno o sobivanju in prilagajanju. Zdaj vemo, da se lahko strah pred neznanim hitro prelevi v čudovito izkušnjo, ki nas nauči nekaj novega, nam širi obzorja in pusti prekrasnespomine ter prijateljstva. Zapisala: Hana Burnik, 3.g

28. oktober 26

V ponedeljek, 19. oktobra 2026, je v Slovenski kinoteki v Ljubljani pred polno dvorano premiero doživel kratki film Med dvema svetovoma. Film je rezultat enoletnega ustvarjalnega dela dijakinj in dijakov Gimnazije Poljane pod mentorstvom profesorja fizike, magistra znanosti Boruta Grošičarja, ki v filmskem svetu deluje tudi pod umetniškim imenom Branden Garrett. Po uvodnem nagovoru Katarine Torkar Papež je sledila projekcija filma, ki ga je občinstvo zelo dobro sprejelo. Po ogledu se je na odru odvila še razprava z ustvarjalci, ki jo je vodila do pred kratkim poljanska učiteljica slovenščine Katarina Torkar Papež. Spregovorili so o nastajanju filma, ustvarjalnem procesu in sporočilu zgodbe. V glavnih vlogah sta nastopila dijaka Peter Perme in Viktorija Vogrinec, v drugih vlogah pa so nastopili Tara Jordan, Leila Kaše, Zoja Marolt, Tara Krvina ter učitelja Nataša Žiger in Borut Grošičar. Film je režiral Vital Butinar, za vizualno podobo je kot direktorica fotografije poskrbela Leya Kokoravec, za snemanje zvoka pa dijak Vid Stražišar. Pri uresničitvi projekta je bila pomembna tudi podpora ravnatelja Gimnazije Poljane Srečka Zgage, ki prepoznava pomen ustvarjalnih projektov, v katerih dijaki pridobljeno znanje prenašajo v prakso. Od Heisenbergovega načela nedoločenosti do človeških odnosov Posebnost filma je izvirna povezava med fiziko, psihologijo, ljubeznijo in negotovostjo, ki spremlja človeka v vsakdanjem življenju. Ideja za scenarij se je Borutu Grošičarju porodila pred desetimi leti, ko se je udeležil avdicije za vlogo fizika Wernerja Heisenberga v televizijski seriji Genius, posvečeni življenju Alberta Einsteina. Navdih je našel v prizoru, v katerem Nobelov nagrajenec Heisenberg med zasliševanjem ameriškemu agentu Ritterju izreče stavek: »The more precisely you try to take my measure, the less precisely you will know my position.« (Prosti prevod: »Bolj natančno ko me poskušaš izmeriti, manj natančno boš poznal mojo lego.«) Ta misel ga je spodbudila k razmisleku o Heisenbergovem načelu nedoločenosti, enem od temeljnih načel kvantne fizike, in njegovi metaforični povezavi s človeškimi odnosi. Tako kot v kvantnem svetu lege in gibalne količine delca ne moremo hkrati določiti s poljubno natančnostjo, tudi človeka ni mogoče preprosto opredeliti, izmeriti ali popolnoma nadzorovati. Bolj ko ga skušamo za vsako ceno določiti, bolj nam lahko njegova resnična narava ostaja nedosegljiva. Na tej zamisli je Grošičar zasnoval osnutek scenarija, ki so ga dijakinje nato postopoma razvijale, dopolnjevale in pilile na rednih tedenskih srečanjih krožka filmske igre pod njegovim mentorstvom. S skupnim ustvarjalnim delom je zamisel prerasla v filmsko zgodbo o ljudeh, ki se znajdejo med dvema svetovoma, med razumom in čustvi, gotovostjo in negotovostjo ter željo po nadzoru in potrebo po zaupanju. Včasih je dovolj že en centimeter Film Med dvema svetovoma gledalca spodbuja k razmisleku o tem, kako se soočamo z negotovostjo, kako sprejemamo odločitve in zakaj je včasih najtežje narediti prav prvi korak. Njegovo sporočilo je, da za spremembo ni vedno potrebna velika življenjska revolucija. Včasih je dovolj že majhen premik, en centimeter v pravo smer, da se stvari začnejo spreminjati. Dijaki so se skozi celoletni proces preizkušali v filmski igri in produkciji ter spoznali, kako se lahko začetna zamisel s sodelovanjem, vztrajnostjo in ustvarjalnostjo razvije v končano umetniško delo. Besedilo: Borut Grošičar, prof.  

28. oktober 26

Na jubilejnem 30. Ljubljanskem maratonu je v soboto, 17. oktobra 2026, na srednješolskem teku na 2,8 km sodelovalo kar 99 dijakinj in 2 dijaka Gimnazije Poljane. Naša najhitrejša je bila Zoja Marolt (2. D), ki je z odličnim časom 11:49 osvojila 28. mesto na državnem prvenstvu (520 uvrščenih) . Posebej ponosni smo, da smo že četrto leto zapored prejeli nagrado za najštevilčnejšo udeležbo na srednješolskem teku. V nedeljo je skoraj 100 naših dijakinj in dijakov prostovoljno pomagalo pri organizaciji maratona, na katerem sta ob idealnem vremenu padla tudi nova rekorda proge (42 km) v moški in ženski konkurenci. Čestitke vsem tekačicam in tekačem ter iskrena hvala našim dijakinjam in dijakom za srčno prostovoljsko delo! Besedilo: Nataša Nakrst, prof.