Poljanski evangelij*
Nazaj
Ob popravilu kamnitega temelja železne ograje pred Gimnazijo Poljane na Strossmayerjevi ulici 1 leta 2003 so delavci našli šestkrat pedantno prepognjen in v režo med kamnoma, iz katere je že zdavnaj izpadlo vezivo, skrbno zatlačen kos papirja. Ko so ga razvili, se je izkazalo, da je na obeh straneh gosto popisan. Zaradi vtisa o pomembnosti najdbe so papir odnesli v Gimnazijo Poljane, kjer so ga preučili učitelji različnih strokovnih področij.
Papir A4-formata je v celoti popisan v slovenskem jeziku z drobno, težko berljivo pisavo z izjemo prvih zapisov v večji in razločni pisavi. Uporaba različnih pisal, različne pisave in različne nepovezane smeri pisave dokazujejo, da je dokument nastajal postopoma, s priložnostnim dopisovanjem na prazna mesta. Kaže, da je kot izročilo zaporedoma prešel iz rok v roke šestih oseb. Večina besedil je zaradi vremenskih vplivov poškodovana in težko čitljiva, nekaj jih je bilo zaradi nestrokovnega razvijanja ob najdbi uničenih. Šestintrideset v celoti prebranih delov ima največkrat obliko kratkih vprašanj in odgovorov ter zapisov misli. Opisujejo značilne scene iz šolskega življenja. V odgovorih vsebinsko prevladujejo aluzije in parafraze različnih svetopisemskih, predvsem zgodnjekrščanskih religioznih prilik in pridig ter profanih rekov in pregovorov, med le-temi sta tudi dva slovenska, kar vse vzbuja obilje asociacij. Manj poškodovane dele bo še morebiti mogoče prebrati s pomočjo infrardeče in ultravijolične fotografije, nečitljive ali delno ohranjene pa le z vztrajnimi poskusi prebiranja in premišljevanja, med katerimi se mogoče utrne rešitev.
V tekstih zgolj kratko in simbolično nastopajo dijaki in učitelj. Seveda je treba besedo dijak razumeti kot dijak - dijakinja in besedo učitelj kot učitelj - učiteljica. Vztrajno spraševanje dijakov (npr. v Pl 10 in kljub Pl 21), včasih tudi naivno (npr. v Pl 1), razkriva njihovo živahno notranje življenje in temu mora slediti prav táko zunanje. Človek naj ne živi samo od kruha, temveč od prav vsake besede (5 Mojz 8: 3, parafrazirano). Učiteljevi odgovori niso neposredni (npr. v Pl 23), ampak poskuša z njimi problem razširiti (npr. v Pl 20) in nanj duhovito odgovoriti ali ga komentirati, včasih hudomušno (npr. v Pl 31), včasih tudi s kančkom grenkobe (npr. v Pl 18). Zato vzpodbujajo dijakovo angažiranost. Značilno je vztrajno parafraziranje, ki izzveni postmodernistično, ker ni več moč nič novega povedati, in ki je ambivalentno; kot da za nov svet stari odgovori niso več ustrezni, novih pa ni, a že sámo recikliranje tisočletja starih modrosti dokazuje, da je v človeku še vse po starem.
Šola je namreč življenje v malem.
Terminus post quem nastajanja dokumenta je čas odprtja Fabrke (lokal Fabrka na Poljanski cesti 9 je začel obratovati leta 2000), ki je omenjena v enem izmed odstavkov in kateri je po mestu in legi zapisa sodeč ter večji pisavi eden zgodnejših. Prvi zapisi so namreč čistopisi, potem so napake vse bolj pogoste, poslednji deli dajejo vtis zapiskov. Besede so pogosto okrajšane, celó povezane. Datacija deponiranja dokumenta na prelom med drugim in tretjim tisočletjem našega štetja se zdi najbolj verjetna. Mesto najdbe, omemba dijaka Gimnazije Poljane in bližnjega lokala Fabrke locirajo mikrogeografsko in kulturno poreklo dokumenta.
Vrstni red poznih odstavkov iz dokumenta ni povsod razviden. Ker je dokument domnevno nastal v enem šolskem letu, so prebrani odstavki oštevilčeni (z zaporednimi številkami v okroglih oklepajih) in tudi neuvrščeni [označeni z zaporednimi številkami v oglatih oklepajih] urejeni tako, da sledijo letu, letnikom in šolskemu koledarju. Na koncu večine paragrafov je dodan domneven vir navdiha s priložnostno opombo (*) za kratek komentar urednika. Tu so nekateri paragrafi poimenovani. Bralec odprtega duhá pa bo zagotovo našel tudi v nenavedenih paragrafih izbranih virov še obilico podobnosti in asociacij ter nove vire navdiha drugje.
Ta pomemben in dragocen epigrafski dokument skrbno hranijo v najbolj skritem in temnem kotičku šolske knjižnice. Imenujemo ga Poljanski evangelij (okrajšano Pl).
* Starogrško: eu-ángelos, slovensko: dober glasnik, dobro oznanilo, blagovest.
SNOJ, Marko. 2003. Slovenski etimološki slovar. 2. izdaja. Ljubljana: Modrijan, str. 144.
ISBN 961-6465-37-6.
Mesto najdbe dokumenta, označeno s puščico.
Sprednja stran dokumenta. M 1: 3
Zadnja stran dokumenta. M 1: 3
| Legenda : | ||
| Stara zaveza: | 5 Mojz | peta Mojzesova knjiga (Deuteronomium) |
| Nova zaveza: Sinoptični evangeliji: | Mt | evangelij po Mateju |
| Mr | evangelij po Marku | |
| Lk | evangelij po Luki | |
| Jan | evangelij po Janezu | |
| Apostolsko pismo | 1 Kor | Prvo pismo Korinčanom |
| Apokrifna evangelija: | Eg | egiptovski evangelij |
| Tm | Tomažev evangelij |
(1) Dijaki so se pohvalili: »Bili smo na krstu in ob vsakem zvonjenju smo v razredu.« Učitelj je rekel: »Samo duhovna oskrba je premalo.«
Namen prilik: Mt 13: 12;
Prilika o talentih: Mt 25: 29, 30; Lk 19: 26;
Svetilka pod mernikom: Mr 4: 25; Lk 8: 18;
Tm 41.
(2) Dijaki so bili zaskrbljeni: »Kakšen bo test?« Učitelj je rekel: »Vsak, ki sestavi test, ga, ko napoči njegov čas, pokaže, da ga vsi vidijo.«
Luč pod posodo: Mt 5: 15; Mr 4: 21, 22;
Lk 8: 16, 17;
Pouk smokvinega drevesa: Mt 24: 32, 33;
Mr 13: 28, 29; Lk 21: 29, 30;
Luč telesa: Lk 11: 33;
Tm 33.
(3) Dijak je jadikoval: »Vedno naletim na težjo skupino.« Učitelj je rekel: »Vedno si ti.«
(4) Dijaki so se pritožili, ker jih učitelj ni nič naučil. Učitelj je rekel: »Poveznjene skodele tudi stoleten dež ne napolni.«
(orientalski pregovor)
(5) Dijaki so se zagovarjali: »Nekateri dijaki potrebujejo več pozornosti učiteljev.« Učitelj je pritrdil: »Nekateri učitelji potrebujejo več pozornosti dijakov.«
Sodba drugih: Mt 7: 1 - 5; Lk 6: 37, 38, 41, 42;
Svetilka pod mernikom: Mr 4: 24.
(6) »Resnično, povem vam, lažje stopi pet dijakov hkrati skozi vrata Fabrke kot en dijak skozi glavni šolski vhod.«
Bogati mladenič*: Mt 19: 24; Mr 10: 25;
Lk 18: 25;
Ozka vrata*: Mt 7: 13, 14; Lk 13: 24.
(7) Dijaki so se veselili: »Ponavljamo test!« Učitelj je razdelil še enega in vsi so imeli dovolj.
Jezus nasiti pet tisoč mož*: Mt 14: 14 - 21;
Mr 6: 34 - 44; Lk 9: 12 - 17; Jan 6: 5 - 13;
Jezus nasiti štiri tisoč mož*: Mt 15: 32 - 38;
Mr 8: 1 - 9.
(8) Dijaki so prosili: »Ali bo test lahek?« Učitelj je rekel: »Starih nalog se ne daje v nov test.«
Vprašanje pòsta*: Mt 9: 16, 17; Mr 2: 21, 22; Lk 5: 36 - 39;
Tm 47*.
(9) Dijaki so spraševali, kaj pomeni Kuj železo, dokler je vroče. Učitelj je rekel: »Trideset se jih je vpisalo v razred, samo pet se jih je naučilo.«*
(10) Dijaki so se hoteli prepričati: »Ali je šola kvalitetna in prijazna?« Učitelj je rekel: »To ni le stvar šole. Kvalitete tudi ne izpričuje oni, ki se vpiše, ampak tisti, ki zaključi.« In še je dodal: »Kdor išče v šoli kaj drugega in ne znanja, bo našel žalost in težave.« Dijaki so hiteli spraševati: »Kaj je zdravilo za žalost in težave?« Učitelj je rekel: »Smeh. Poznamo šest vrst smeha: ha ha, he he, hi hi, ho ho, hu hu in h' h'.«*
Tm 14.
(11) Dijaki so klepetali. Učitelj je povedal priliko: »Dva lovca nastavita zanke. Prvi tiho in potrpežljivo opreza za plenom. Drugi je nestrpen in razgraja in se ujame v lastno past.«
Neokusna sol: Mt 5: 13; Mr 9: 50; Lk 14: 34, 35;*
Poslanci Janeza Krstnika: Mt 11: 15;*
Prilika o sejavcu*: Mt 13: 9; Mr 4: 9; Lk 8: 8;
Razlaga prilike o ljuljki: Mt 13: 43;*
Svetilka pod mernikom: Mr 4: 23, 24;* Lk 8: 18;
Izročilo starih: Mr 7: 16;*
Blagri in gorje: Lk 6: 25;
Tm* 8; 21; 24; 63; 65; 96.
(12) Dijaki so bili zaprepadeni: »Včeraj odlične, danes nezadostne, in to za isto znanje!« Učitelj je potrdil: »Saj res ni bilo nobenega napredka.«*
Namen prilik: Mt 13: 13;
Budni služabnik: Lk 12: 47, 48.
(13) »Prihajam v razred, da opravim delo vsega učiteljskega in vsega dijaškega občestva.«
Eg*
(14) Dijaki so bili radovedni: »Kakšen je dober učitelj, kakšen je slab učitelj?« Učitelj je rekel: »Dober dijak vidi dobrega učitelja, slab dijak vidi slabega učitelja.« Dijaki so še spraševali: »Kakšen je dober dijak in kakšen je slab dijak?« Učitelj je rekel: »Navzven sprva ni razlike. Kar boš iskal, to boš našel in kar boš našel, to boš postal.«*
Drevo se po sadovih spozna: Mt 7: 16 - 20;
Mt 12: 33 - 35; Lk 6: 43 - 45;
Tm 45.
(15) Dijaki so spraševali: »Kakšna je bila šola nekoč in kakšna je danes?« Učitelj je rekel:
»Šola bi morala biti kot staro svetišče. Ko stopiš vanj, te pozdravijo predniki. Nehote se odkriješ ali pokriješ ali sezuješ. Pravi vernik in pravi dijak lahko opravi svojo dolžnost kjerkoli in kadarkoli, nedeljski verniki in dijaki pa potrebujejo to vzpodbudo.« In še je dodal: »Nekoč je bila šola povsod tam, kjer je bil učitelj. Danes je šola v tajništvu.«
(16) Dijaki so spraševali: »Kako so ocenjevali nekoč in kako danes?« Učitelj je rekel: »Nekoč je ocenjeval in ocenil tisti, ki te je poznal, danes te oceni tisti, ki te ne pozna.«*
(17) Dijaki so bili radovedni: »Kakšni smo dijaki?« Učitelj je povedal priliko: »Šola je kot zemlja izkušenega vrtnarja. On skrbno izbere, posadi sadike v najboljšo prst in jih neguje. Ena podivja, druga rodi piškavo jabolko, tretja stoteren sad.«* In še je dodal: »Ostanite radovedni. Razvijajte svoje védenje in vedênje.** Zgolj radovidnost', radoslišnost' in tako po ostalih čutih ne prinašajo radoživosti.«
Prilika o sejavcu: Mt 13: 3 - 9; Mr 4: 3 - 9;
Lk 8: 4 - 8;
Tm 9.
(18) Dijaki so spraševali: »Kakšne so bile kazni v šoli nekoč in kakšne so danes?« Učitelj je rekel: »Nekoč je bila kazen le palica, katere debelino, dolžino in udarec se je dalo preprosto odmeriti. Dandanes so kazni hujše, ker se jim ne da odmeriti ne debeline, ne dolžine in ne udarca.« Dijake je zaskrbelo: »Zakaj je danes vse težje kot je bilo včasih?« Učitelj je odgovoril: »Ker morate biti uspešni. Za vsako ceno.«
(19) Dijaki so bili zadovoljni: »Vsako leto je lažje.« Učitelj je rekel: »Tako ne gre dolgo naprej.«
(20) Dijak je bil prepričan: »Snov sem podrobno pregledal. Zdaj znam.« Učitelj je bil nejeveren: »Pet čutov imaš in šesti čut ali občutek in zato obstaja šest vrst spoznanj.«*
Jezus se prikaže učencem**: Mr 16:12, 13;
Lk 24: 36 - 39;
Jezus in Tomaž: Jan 20: 24 – 29.**
(21) Učitelj je stopil v razred in rekel: »Vsi ne bomo zaspali, vsi pa bomo spremenjeni.«
Vstalo telo: 1 Kor 15: 53.
Dijaki so bili malodušni*: »Učitelj, nimamo volje, nimamo veselja za učenje. Nič ne znamo.« Učitelj je vprašal: »Mar verjamete, da vam jaz lahko pomagam?« Dijaki so prikimali. Tedaj je učitelj dvignil roko: »Ti imaš pozitivno. Ti imaš pozitivno... Pazite da nihče ne izve.« Tako je osrečil vseh trideset in vsak izmed njih je hitel poročat o čudežu.
Služenje veliki množici: Mt 4: 24; Lk 6: 18, 19;
Množična ozdravljenja: Mt 8: 16; Mr 1: 34;
Lk 4: 40;
Ozdravljenje dveh slepih: Mt 9: 28 - 31;
Ozdravljenje mnogih ljudi: Mt 15: 30, 31.
[22] »Tisti v prvih klopeh bodo zadnji odšli iz razreda in tisti iz zadnjih bodo prvi odšli iz razreda, kjerkoli so vrata.«*
Bogati mladenič: Mt 19: 30; Mr 10: 31;
Delavci v vinogradu: Mt 20: 16;
Ozka vrata: Lk 13: 30;
Tm 4.
[23] Dijaki so zahtevali: »Učitelj mora motivirati dijake.« Učitelj je rekel: »Z eno puščico se cilja eno tarčo.«
Tm 47*.
[24] Dijaki so omahovali: »Zakaj bi hodili k pouku? Mar bi se doma učili za izpite.« Učitelj je povedal priliko: »Če divja svinja zgolj dirja skozi tovarno parfumov, se vendarle navzame nekaj žlahtnega duha*.«
(orientalski pregovor)
[25] Dijaki so podvomili v smisel svojega početja: »Kateri predmet nam bo dal kaj za življenje?« Učitelj je rekel: »Vsi. Ko se vpišeš v šolo in ko se lotiš predmeta, rineš v težave. Ko rešuješ težave, se učiš za življenje. Mimogrede se naučiš še nekaterih socialnih veščin in nekaj malega stroke.«
[26] Dijak je razmišljal: »Šola bi morala biti kot samopostrežna trgovina, kjer vzameš le tisto, kar ti ugaja.« Učitelj je rekel: »Šola je delavnica, iz katere odneseš le tisto, kar si naredil iz sebe.«
Dijaki so modrovali: »Ni pomembno kaj in koliko se naučimo. Kdor se bo dobro znašel v življenju in se prestižno oblekel, ta bo prišel v visoko družbo.« Učitelj je rekel: »Ni visoke družbe, le pod nekaterimi zija vrtoglav prepad.«*
Tm 74.
[27] »Kdor ne šprica, ta ne žanje.«*
(parafraziran slovenski pregovor)
Učitelj je poklical dijaka k sebi: »Neopravičenih ur ne bom štel. Pa nikomur ne povej.« Ko se je naslednjega dne vrnil med svoje, so ga ti spraševali: »Kaj je rekel učitelj?« »Če vam zdaj povem, me boste napadli z zvezki, s knjigami in torbami.«
Tm 13
[28] Dijaki so bili razočarani: »Dijaki in učitelji smo vselej vsaksebi, vedno na nasprotnih straneh.« Učitelj je rekel: »Dijaki in učitelji smo dve strani istega kovanca.«
Dijaki so bili jezni: »Definitivno, šola ni naš drugi dom « Učitelj je rekel: »Ptica splete več gnezd in lisica izkoplje več brlogov. Tudi človek ima toliko domovanj, kolikor si jih uredi.«
Jezus in Beelzebub: Mt 12: 25; Mr 3: 24, 25;
Lk 11: 17;
Tm 86.
[29] Dijaki so izzivali: »Kaj bi vi učitelji brez nas, dijakov!« Učitelj je rekel: »To bi bilo res, če se ne bi tudi učitelji česa naučili od dijakov.«*
Ne sodite drugih: Lk 6: 40;
Tm 4.
[30] Dijaki so se odpravili na zabavo, opremljeni s podpornimi substancami. Učitelj je prosil: »Ohranite polno zavest. In če vam tam ne bo dobro, odidite drugam. Ne bodite z vsem zadovoljni in ne dajte se poniževati.«
Poslanstvo dvanajsterih: Mt 10: 9 - 14;
Mr 6: 8 - 11; Lk 9: 3 - 5;
Svatba v galilejski Kani: Jan 2: 10.
[31] Prestrašeni dijaki so se pogovarjali pred izpitom. Prvi bi se opravičil, drugi bi se skril, tretji bi zbolel. Vsak si je našel svoj izgovor. Učitelj se je smejal: »Ocenili ste se že sami.«*
Koga se je treba bati: Mt 10: 26, 27;
Drevo in njegovi sadovi: Mt 12: 37;
Svarjenje pred hinavščino: Lk 12: 2, 3;
Tm 51; 70.
(32) Dijak je izpite komaj naredil. Učitelj je rekel: »Od miloščine se slabo živi.«
(33) Boljši dijak je padel, slabši dijak je naredil. Razred se je razvnel: »To ni pravično!« Učitelj je rekel: »Prvi ima dobro popotnico, drugi slabo. Moder človek se sploh ne odpravi na tvegano pot s slabo popotnico.«
Cena, ki je potrebna, da si Jezusov učenec:
Lk 14: 28 - 32.
Dijak se je pritožil čez učitelja in uspel. Učitelj se je čudil: »Znova bi presodil enako. Pokaži to pisanje.« Dijak je pokazal odločbo in ta je bila prazna. Učitelj je rekel: »Dal sem ti malo, a polno, zdaj si dobil več, a je prazno. Bolj se potrudi, od praznine ne boš mogel živeti.«
(34) Učitelj je rekel: »Glejte, skrivnost vam zaupam: vsi boste naredili.«*
Prositi, iskati, trkati**: Mt 7: 7 - 10, 12;
Lk 11: 5 - 12;
Prilika o rastočem žitu: Mr 4: 27 - 29;
Prilika o vdovi in sodniku: Lk 18: 4, 5;
Vstalo telo: 1 Kor 15: 51;
Tm 92; 94.
(35) »Blagor* pozitivnim**, kajti njihovi bodo brezskrbni dnevi.«***
»Blagor* odličnim, kajti zadnji bodo prvi.«****
Blagri in gorje: Mt 5: 3 - 11; Lk 6: 20 - 26;
Tm 49; 54; 58; 68; 69; 79.
(36) Resnica se je razodela dijaku Gimnazije Poljane: šola je v razredu in razred je v šoli.*
Komentarji:
V Bogatem mladeniču šivankino uho in božje kraljestvo, v Pl obakrat vrata, kar v sprevrženem smislu asociira na dijakom ljubša Ozka vrata; v Mt 7: 14 »Kako ozka vrata in tesna pot vodita v življenje!« (v ' lajf ') in v Lk 13: 24 »Prizadevajte si vstopiti skozi ozka vrata;…« Široka vrata so simbol šole za tostran, ozka vrata za rajsko onstranstvo. Upoštevaj še komentar k Pl 22 Prvi in zadnji.
Pet tisoč oziroma štiri tisoč mož ali ljudi, toda v Mt 14: 21 in 15: 38 »…,brez žena in otrok.« Teh torej niso šteli, čeprav so bili tam. Tradicijo moškega šovinizma očitno povsod v Svetem pismu in naprej nadaljuje tudi Pl. Glej še komentar k Pl 13 Novo poslanstvo. Drugačno razlago za Pl glej v tretjem odstavku uvoda.
V sinoptičnih evangelijih o neudelani krpi, ki se je ne prišije na staro obleko in o novem vinu, ki se ga ne daje v stare mehove, v Tm pa tudi o starem vinu in novih mehovih ter o stari krpi in novi obleki, toda Lk 5: 39 je najbližji dijakom: »Nihče, ki je pil staro vino, si ne zaželi takoj novega, ampak pravi: starina je boljša.« Podobno še Tm.
Glej še Pl 17 Prilika o vrtnarju.
Aluzija na slovenski rék Smeh je pol zdravja ter na razlaganje snovi v šoli. Glej še Pl 25 Šola za življenje.
Poudarek na ponavljajoči se, običajno zaključni povedi: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.« Podobno sedemkrat v Apokalipsi (Razodetje) 2 in 3 v sporočilih sedmim cerkvam ter še v Apokalipsi
13: 9 Dve zveri.
V Blagrih in gorjéh tretje gorjé.
Kritično do dijakov zaradi nične ali nizke dodane vrednosti.
Jezus o krstu, rojstvu v novo življenje brez smrti, neavtorizirano: »Prišel sem na svet, da opravim delo vsega ženskega.«
V Pl v prvem odgovoru najprej dijaki - drevo in potem učitelj - sad. Vzajemnost med dijaki in učitelji je bolj neposredno izražena v Pl 5 Več pozornosti, v Pl 10 Dobra šola, v Pl 28 Človek je žival in v Pl 29
Kdo je lahko sam?
Podobno Ohijesa, zdravnik in pisatelj iz indijanskega rodu Santi Dakota, začetek 20. stoletja: »Razen narave nismo imeli nobenih templjev ali svetišč… Kdor se odeva v prosojne tančice oblakov, na robu vidnega sveta, kjer si naš prapraded Sonce pod večer zaneti svoj taborni ogenj, kdor jaha na ostrem severnem vetru in vdihuje svoj dih v dišeče južne vetrove, čigar bojni kanu pluje po mogočnih rekah in velikih jezerih – temu ni treba manjših katedral.«
(Kako naj vam prodamo modrino neba, izbor, prevod in spremna beseda Franc Burgar in Majda Kuželički – Burgar, samozaložba, Ljubljana, 1988, str.117 in 118)
Toda glej še Pl 25 Šola za življenje.
Stopnjevanje pomembnosti z uporabo najprej nedovršne in zatem dovršne glagolske oblike. Izražen je pomislek ali kar kritika t.i. objektivnega ocenjevanja, ker ocenjevanega degradira v objekt in zanemari njegovo osebnost.
V Pl parafrazirano, saj vidi vzrok (ne)uspeha v različnih sadikah - dijakih in ne v zemlji in okoliščinah - v isti šoli za vse. Poleg tega Pl ne govori o zrnju ampak o jabolkih. Jabolko velja za sadež spoznanja. Po starozaveznem izročilu je Eva z jabolkom zapeljala Adama v greh in po legendi je jabolko, ki je padlo z drevesa, napeljalo Isaaca Newtona (1643 - 1727) k proučevanju zakonov narave. Po mestu in problematiki povezan s Pl 18 Prisilna sreča.
O različnosti dijakov glej še Pl 9 Vroče in hladno železo.
V Pl »vedenje in vedenje«.
Le znanje, ki vzbudi vseh pet čutov in občutek hkrati, popolno vzgaja in izobražuje. Podobno v Pl 17. V nasprotju z evangeliji (Jan 20: 29) učitelj problematizira slepo, gluho, itd. vero.
Malodušen, majhne duše. Latinsko malus, prvotno skromno odmerjen, slab, torej v smislu šibke, slabe duše kot podobno šibkega, slabega telesnega zdravja. (Snoj, 2003, mali, str. 375.)
V Pl sprevrnjeno, glej Pouk gostom in gostitelju, Luka 14: 7 - 14, toda po Stari zavezi je (spo)znanje vir težav - izvirni greh in vzrok za truda polno življenje tostran. Simbolizira ga jabolko z drevesa spoznanja dobrega in hudega (latinsko malus, slovensko jabolko ali slab, poguben, nesrečen). Zato glej še Pl 25 Šola za življenje. Primerjaj še
Pl 6 V slogi je moč, in komentar k Pl 6.
Začetna poved: »Človek ne more jahati dveh konjev in ne napenjati dveh lokov.« Ob prvem stavku asociacija na brzdanje nemirnih dijakov, ob drugem na animacijo brezvoljnih.
Za divjaka dúha, za dijaka duhá.
O razliki tudi Mengzi – Mencij, kitajski konfucijski filozof iz 4. st. pred našim štetjem, ki je dejal: »Ko je Shun prebival globoko v gorah, so mu bila v družbo drevesa in skale, hodil je med jeleni in merjasci; vendar, kako majhna je bila razlika, ki ga je v tem gorovju ločila od divjih ljudi! Toda če je slišal le eno samo dobro besedo, če je videl le eno dobro delo, se je pognal za njima kot veletok, ki raztrga jez in potem nezadržno dere naprej.«
(Stara kitajska modrost, prevedla in spremno besedo napisala Maja Milčinski, Paralele, Ljubljana, 1988, str. 153)
Glej še Pl 25 Šola za življenje.
Dijaška »prestižna obleka« z učiteljevim odgovorom postane aluzija na parafraziran pregovor Obleka ponaredi človeka (prestiž, prvotni pomen sleparija, Snoj, 2003, prestiž, str. 569). S prepadom še asociacija na Andersenovo pravljico Cesarjeva nova oblačila.
V prvem delu besedna igra o izostajanju in ekološko spornem intenzivnem poljedelstvu. Izražena je neizogibnost sezonskega 'špricanja', toda svarilo v nadaljevanju vira za Pl 6 V slogi je moč: Ozka vrata, Lk 13: 25 – 27 »…Ne poznam vas, od kod ste!…«
V drugem delu parafrazirano in posodobljeno z dognanji evolucije vrst. Asociacija na slovenski rek Kakor si boš postlal, tako boš ležal.
Poudarek osmišljanja vzajemnosti kot nadomestka absolutnega nesmisla z aluzijo na staro legendo o pogovoru med Jehovo in Abrahamom. Jehova reče Abrahamu: »Brez mene tebe ne bi bilo.« Abraham odvrne: »To je res, moj Gospod, toda brez mene tebe ne bi nihče poznal.«
Aluzija na neizogibnost ocenjevanja - sodbe. Jezusovi dvanajsteri učenci so se zbali poslednje sodbe. Vsak si je iskal skrivališče, eden na gôri, drugi v votlini, spet tretji v puščavi. Jezus se jim je smejal: »Tisto, kar vam bo sodilo, je že od začetka v vas.« (Vir uredniku neznan.) Poleg tega še pregovor Nič ni tako skrito da bi ne bilo očito.
»Vsi« beri 95%, za leta nazaj in za naprej. To dobro in preroško oznanilo, saj se je vedno izpolnilo, opravičuje naziv dokumenta evangelij.
K »Prositi, iskati, trkati« še pritoževati se, glej še Pl 33 Kdo ima prav. To vzpodbuja še pregovor Kdor išče ta najde.
V aramejščini Zreli so tisti…
V Pl 34 Blagovest pozitivni po oceni, tu tudi po naturi.
Prvi blagor za prve tri letnike, drugi blagor za četrte letnike.
Besedna igra, glej še vire za Pl 22 Prvi in zadnji: Bogati mladenič in Ozka vrata - tu dodaj še Lk 13: 29 in »v nebeškem kraljestvu« beri na 'faksu'.
Parafrazirano razodetje Sv. Katarine: »Bog je v duši in duša je v Bogu, kot je morje v ribi in je riba v morju.« Primerjaj še učiteljevo resnico v Pl 15 Kje je šola.
Poleti 2006 izbral in uredil Tomislav Drčar, prof.