Živali so našle svoje skrbnike

Vsak dan med glavnim odmorom biološki kabinet in učilnica 7 zaživita. Na vrata potrkajo dijaki iz različnih razredov, ki jih povezuje ena velika strast: skrb za živali. Majhen prostor našega kabineta se napolni z živahnostjo.

Nian odmrzuje miš za kačo in lovi ščurke za agamo, Ava v hladilniku išče grozdje za želvo, ki že pet dni ni kakala, Pika reže školjke za tropske ribice, Jakob že pripravlja mikroskop, da nam pokaže kotačnike iz svojega domačega okoliša. Druga Pika postavlja ograjico, da se lahko druži s plašnima degujema na tleh v učilnici. Vladlena nas končno najde in si privošči obilno crkljanje s kačo, Lena in pajkovka pa se prvič začutita.

Medtem ko hranijo živali, oskrbniki še sebi napolnijo želodčke z malico, ki si jo prinesejo s seboj. Sendvič ob gojišču bakterij, jabolko med epruvetami z encimi, oreščki na gorilniku … Žlobudranje in nered, a za vsem tem ena velika ljubezen in skrb. Mentorica Urša in učiteljice biologije jih lahko le opazujemo, občudujemo in spoštujemo njihovo odgovornost.

Ko jih vprašamo, zakaj svoj edini prosti čas v šoli namenijo skrbi za živali, nam povejo takole:

NIAN: Že od nekdaj so me fascinirale živali in rad sem poizvedoval o njih. Ko sem izvedel, da ima Gimnazija Poljane veliko živali, je bil to še eden izmed mnogih razlogov, zakaj sem se odločil za to šolo. K živalim sem začel redno hoditi v začetku drugega letnika - vsak glavni odmor. Name in na mnoge druge, živali delujejo pomirjujoče, zato je to del dneva, ko se razbremenim in odmislim šolske obveznosti. Izvemo veliko novih podatkov o živalih samih, pa tudi o tem, kako pravilno skrbeti zanje. Nastala je skupina ljudi, ki redno obiskuje vivarije in skrbi za živali. V njej se medgeneracijsko družimo, prav tako pa se pogovarjamo z učiteljicami biologije.

AVA: Druženje z živalicami na Poljanah je za ljubitelje živali najboljša stvar na šoli. Med glavnim odmorom je lep oddih od pouka, sprostitev, motivacija, ter nov zagon za prihajajoče ure. Je tudi lep začetek dneva, ki ti preusmeri misli od zunanjega sveta, ker se takrat fokusiraš samo na živalico. Zelo mi je všeč tudi druženje z ostalimi dijaki, ki imamo skupni interes, in to je, da se trudimo osrečiti ta prisrčna bitja in jim ustvariti lepe in mirne dneve v odličnem okolju.

Učiteljice in laborantka iz biološkega kabineta

PIKA: Vsakdo, ki me vidi skrbeti za naše šolske živali, me vpraša, zakaj to počnem. Zakaj preživljaš čas med temi bitji, namesto da bi se raje družila s prijatelji? Moj odgovor je vedno enak: zato, ker v tem uživam, pa še koristi mi. Vsak odmor se pridem sem sprostit, hkrati pa se tudi družim z ostalimi ljudmi tam, kot so Nian, Pika (da, celo še eno Piko sem spoznala) ter sošolec Jakob. Vsak glavni odmor pohitim iz prejšnje učilnice do kabineta za biologijo, kjer se že kar dobro poznam z vsemi učiteljicami, odložim stvari ter nahranim ribe. Sama nisem dovolj visoka in ne dosežem zgornjega akvarija, zato mi mora vedno nekdo priskočiti na pomoč (po navadi je to Nian), vmes pa se mi smeji!

Ha-ha zelo smešno, ja. Nato pa se odpraviva v učilnico, kjer nas čakajo lačne živalce. Sama sem večinoma zadolžena za kačo Medusso in pajkovko Žabico. Obe sta zelo miroljubni, a se ju večina ljudi kljub temu boji. Res ne razumem. Proti koncu odmora vse pospravimo in se poslovimo.

Najljubši dogodek pri živalih je bil zame takrat, ko smo se dobili enkrat v ponedeljek po pouku, vsak je imel svojo žival v rokah in smo klepetali in res je bilo fajn! Takrat sem v bistvu prvič držala pajkovko in se učila njenega gibanja ter skrbi zanjo! Tudi deguje smo vzeli ven ter jih dali v ogrado, a so kaj kmalu pogruntali, da če plezajo po tebi, lahko preskočijo ogrado, ha-ha, tako da smo večino časa pazili, da ne pobegnejo. Drugače pa nismo imeli večjih problemov, zato bomo tako druženje imeli kar vsak ponedeljek. Kdo bi si mislil, da bo eden najbolj osovraženih dni v tednu postal moj najljubši!