Sapere aude! = Upaj si vedeti!
Nazaj
Sem učiteljica latinščine na Gimnaziji Poljane. Starši in bodoči dijaki me velikokrat sprašujejo: »V čem se klasični program loči od splošnega?« Ve se, da je nekdaj klasična gimnazija slovela po težki latinščini in grščini; da je bila to usmeritev, ki se je je držal pridih odličnosti; da so mnogi slovenski intelektualci izhajali iz tega programa in se vedno v spominih na svojo akademsko pot vračali prav k temu programu kot izhodišču in temelju svojih akademskih dosežkov. Ampak: »Kakšen je ta program danes, ali je še za današnji čas? Zakaj naj bi ga dijak izbral?«
Dijakinje klasične gimnazije na informativnem dnevu
Današnji klasični program, kljub nekaj desetletni prekinitvi, je pravi in edini dostojen naslednik nekdanjega klasičnega programa. Z latinščino kot nosilnim predmetom, poudarjeno zgodovino in filozofijo se na naši šoli oblikujejo generacije klasikov, ki spoštujejo tradicijo, a jo znajo uporabiti v sedanjosti; ki se jim v tem programu ostri čut za literaturo, zgodovino, umetnost; ki se jim ob latinščini in dvema tujima jezikoma ali celo tremi razpira širše razumevanje jezikovnih fenomenov; ki jim latinščina odpira pot v preteklost, da se bodo bolje znašli v sedanjosti in prihodnosti. Vsako leto zapustita šolo dva razreda klasikov, teh, ki so nosilci klasične tradicije in ki jo bodo aktivno vpeli v sedanjost.
In to veliko pomeni!
Na ekskurziji v 2. letniku v Rimu
In latinščina? Ni lahek jezik. Spopasti se je treba z obsežnim besediščem, spreganjem, sklanjanjem, novimi slovničnimi strukturami ... Potem prevodi: glave dijakov v klopi se staknejo v reševanju in iskanju pravih izrazov; čez klopi je vsake toliko navrženo vprašanje: »Kaj že pomeni ta beseda?« in odgovor že završi z vseh strani. In nato: občutek zmagoslavja, ki prevzame dijake, ko se iz strašečega besedila pokaže pomen!
Latinščina je šola plodne ponižnosti in ravno takšne samozavesti.
Na fakultativni ekskurziji v Grčiji, november 2022
Pa tudi sicer: latinščina nikakor ni zaprašen ali mrtev jezik.
Živi na vsakem koraku, v našem maternem jeziku, v tujih jezikih, v pregovorih, v pravnih izrekih, v strokovnem izrazoslovju. Njena slovnična struktura je paradigma vseh jezikovnih ogrodij, njen red in urejenost nudita oazo pred spremenljivostjo in neujemljivostjo gibkih živih jezikov. Mitološke zgodbe starega sveta še danes živijo na vsakem koraku in nas vabijo s svojo nedoumljivo globino, grška in rimska civilizacija pa sta temelj mnogoterim pojavom, ki jih živimo tukaj in zdaj. V oddaljeni svet antike, kjer so vsa izhodišča in vse niti, vstopamo lahko le z latinščino, da tako spoznavamo bolje nas same … in da vnovič najdemo sami sebe.
Razredi klasikov se oblikujejo, kot vsi razredi, malo po nekem smislu malo pa tudi po nekem naključju. Toda vedno postanejo posebni, klasični.
Rada sem njihova učiteljica.
Nataša Homar, prof. latinščine in starogrščine
Srečanje klasičnih gimnazij v Celju
Srečanje klasičnih gimnazij na naši šoli, 2017