V času stare Jugoslavije
AVTORJA: Alan Premerl, univ. dipl. zgodovinar in umetnostni zgodovinar ter Miha Šengelaja, prof. zgodovine in sociologije
Leta 1918 je narodna vlada Kraljevine SHS v Ljubljani s sklepom z dne 10. novembra 1918 spremenila zavod iz humanistične v realno gimnazijo tipa A bivših avstrijskih realnih gimnazij. V šolskem letu 1918/1919 sta zato postala prva dva razreda realnogimnazijska, v vsakem naslednjem šolskem letu pa so se spreminjali postopoma razred za razredom v realnogimnazijske. Šola je dobila naziv najprej Državna realna gimnazija v Ljubljani (1922-1924), nato pa II. državna realna gimnazija v Ljubljani (1924-1940). Dijaki in učitelji so se vrnili v svoje stare prostore. Učni jezik je postal slovenski, dijaki pa so se učili tudi srbohrvaškega in francoskega jezika. Z letom 1919 se je pouk redno začenjal septembra. V šolskem letu 1921/1922 se je šola dokončno spremenila iz humanistične v realno. Po številu dijakov je bila največja v Sloveniji. Med obema vojnama se je število dijakov gibalo od 700 do prek 1700. Največ, 1735, jih je bilo v šolskem letu 1935/1936. Potem je število učencev padalo, zlasti v času druge svetovne vojne. Število učiteljev je bilo okrog 30. S povečanim vpisom so sprejemali nove učitelje, vendar so kljub temu imeli vedno kadrovske probleme.
Gimnazija se je iz moške spreminjala v žensko. Do šolskega leta 1920/1921 je bila zgolj moška, v šolskem letu 1928/1929 so bili uvedeni tako moški kot ženski oddelki, šolsko leto 1936/1937 pa so bila vpisana samo dekleta. Šola je postala Mestna realna gimnazija za dekleta. V šolskem letu 1939/1940 so bili odprti klasični oddelki po odloku banske uprave.
Z večjim vpisom so se povečevale tudi prostorske težave. Reševali so jih tako, da so povečevali število učencev v oddelkih. V šolskem letu 1928/1929 je bilo v enem oddelku povprečno celo 50 dijakov. Kasneje se je število dijakov v posameznem oddelku gibalo med 35 in 40. Temu sta sledila še dva ukrepa: sprejemni izpit in preusmeritev na druge gimnazije v Ljubljani.
Od šolskega leta 1934/1935 dalje so se pojavili tudi učenci privatisti. Izključenim učencem so dovolili opravljati privatne izpite, če so ugotovili, da se je dijak poboljšal. Disciplina na šoli je bila zelo stroga. Dijaki so bili lahko kaznovani, če so ponoči razgrajali, uživali alkohol, se grdo vedli na izletih … Obstajale so tudi politične kazni. Dijakom, ki so nasprotovali tedanjemu sistemu, so prepovedali sodelovanje pri vseh društvih, razen prosvetnih. Najvišja kazen pa je bila izključitev iz šole. Učenec, ki je dobil dve šolski leti zaporedoma iz vedenja slabo oceno, je izgubil pravico do šolanja za eno šolsko leto.
Pojavile so se tudi dijaške stavke. Novembra 1922 so dijaki zapustili učilnice, ker so bile premrzle. Šolo so obiskovali učenci iz bližnje in daljne okolice. Vsak dan so se v šolo vozili z vlakom. Takih učencev je bilo med tretjino in polovico vseh učencev. Tako so učenci že v tistih časih zamujali pouk. Nekateri takratni ukrepi pa se danes zdijo nenavadni, na primer posebni vagoni za dekleta in fante.
Socialne razmere učencev so bile slabe. Anketa iz leta 1937 je pokazala, da jih je od 363 učencev kosilo le 121, veliko jih je bilo brez mleka in kruha. Velik problem je bilo tudi pomanjkanje obleke in obutve. Dijaki so živeli večinoma pri starših, nekaj pa jih je živelo pri tujih ljudeh ali v raznih zavodih. Po anketi je kar 128 učencev stanovalo in spalo v neprimernih razmerah: v kuhinji, kleti, delavnici, hlevu. Prostega časa dijaki niso imeli veliko, ker so morali poleg šolanja opravljati tudi razna druga dela. Prosti čas so lahko preživljali v raznih društvih, v katera so se včlanili tudi dijaki te šole. Taka društva so bila recimo: Sokol, podmladek Rdečega križa, Ferialni savez, Društvo ljubljanskega stega skavtov …
V šoli sta bili ustanovljeni literarno društvo Kres in naravoslovno društvo Priroda. Organizirali so tudi plesne vaje. Bile pa so strogo nadzorovane, odobriti jih je moral ljubljanski policijski ravnatelj. Delovala sta tudi mladinski in ženski pevski zbor.
Šola je organizirala tudi veliko proslav ob različnih praznikih in pomembnih dogodkih (državni praznik narodovega zedinjenja, proslava rojstnega dne kralja Aleksandra, proslava rojstnega dne kraljice Marije, svetosavska proslava, proslava Vidovega dne …). Šola je sodelovala tudi na glasbenih akademijah ali pa jih je sama prirejala. Prenašali so jih celo po radiu. Udeleženci šole so sodelovali tudi pri javnih telovadnih nastopih. V šolskem letu 1940/1941 je šola postala I. državna ženska gimnazija v Ljubljani.