Novice

10. julij 23

Konec junija smo se poljanke, Eva Črv, 1. f, Sara Karadžić, 2. f, Heli Šimnovec, 3. a, ter Nina Prešern, mentorica raziskovalcev, podale na nagradni izlet za mlade raziskovalce na Madžarsko.  Prvi dan smo dodobra izkusili razgrete ulice prestolnice, razdeljene na Budim in Pešto. Ogledali smo si glavne znamenitosti, zaman iskali knjigarne, se sprehajali po dišeči tržnici in fotografirali prelepe mestne razglede. Naslednji dan smo se hladili na turistični vožnji z ladjico po mogočni Donavi in si Budimpešto ogledali še z druge perspektive. Spoznali smo, v kakšnih rokah je bil ta prostor v širni zgodovini mesta in začutili njegov današnji utrip. Ob vračanju domov smo se ustavili na madžarskem morju, tj. Blatnem jezeru, ki nas je navdušilo z izdelki domače obrti – keramika in sivka – in panonsko arhitekturo. Veselila nas je dobra družba, izlet pa nam je dal nove zamisli za raziskovalne izzive v naslednjem šolskem letu. Zaupajmo v lastno ustvarjalnost! Besedilo: Nina Prešern, mentorica

5. julij 23

V ponedeljek, 10. 7. 2023, bo v šolski dvorani potekala podelitev maturitetnih spričeval po naslednjem vrstnem redu: - ob 10.00 uri za oddelke F, G in H, - ob 11.00 uri za oddelke C, D in E, - ob 12.00 uri za oddelke A, B in odrasle. Vljudno vabljeni!  

22. junij 23

Poljanski pohodniki in pohodnice smo se v soboto, 17. 6., malo pred sedmo uro zjutraj, zbrali pred našimi Poljanami. Počakali smo še na naša vodnika, gospoda ravnatelja in profesorja Jakliča, ki sta nas kot izkušena pohodnika spremljala na turi. Manjši bus nas je od domače šole na Strossmayerjevi odpeljal do Ljubelja, kjer je bilo izhodišče našega nepozabnega dvodnevnega pohoda.  Pot se je pričela, ko smo na koncu velikega parkirišča bivšega smučišča Zelenica poiskali slikovito neoznačeno stezo, kjer smo bili od ravnatelja poučeni tudi o nekaterih zgodovinskih in geografskih dejstvih tega prostora. Sprehodili smo se skozi dva tunela, ki sta prelepo pot proti prelazu Prevala še dodatno popestrila. Na omenjeni planini nas je v sončnem jutru pozdravila planšarska koča in seveda krave, ki so jih pred kratkim prignali iz doline. Fotografirali smo idilično pokrajino ter se odpočili in okrepčali, saj nas je čakala Kalvarija - izredno strmo pobočje za vzpon na vrh Begunjščice. Brez dvoma pa je bil vsak korak, s katerim smo premagali nekaj višinske razlike, vreden napora in vzdihov utrujenosti, ker smo na vrhu ugledali čudovit razgled na okoliške gore, dolino in jadralna letala, ki so letala v rahlem vzgorniku.  Ko smo se naužili razgleda, nas je čakala pot do Roblekovega doma, in obenem tudi našega dnevnega cilja, do koder nas je v resnici ločila le še slaba ura prijetnega spusta. Pri koči, kjer smo imeli rezervirano nočitev, smo popoldne izkoristili za že tradicionalno igranje taroka in tokrat tudi igre, katere ime je gotovo ena izmed največkrat omenjenih besed tega pohoda. Gre seveda za slavni GeoGuessr. Že kmalu po prihodu smo spoznali vaška posebneža, ki sta nas s svojimi duhovitimi idejami in na trenutke nekoliko nespodobnimi življenjskimi nasveti resnično nasmejala do solz. Tudi zvečer so neutrudni hišni harmonikaš in prej omenjena poskrbeli za ogromno smeha. Navkljub prehojenim kilometrom, popoldanskim dogodivščinam in bližajočemu se poletnemu solsticiju, pa noč, za nas poljance, ni smela biti prekratka, saj je bila nedelja naporen, a izredno prijeten dan. Pred nami je bil naš naslednji cilj te ture, vzpon na najvišji vrh Karavank, 2236-metrski Stol. Zjutraj smo za zajtrk lahko okusili pravo gorsko jed, žgance in kislo mleko, in si nabrali moči za nadaljnjo pot. Pred odhodom smo se fotografirali še z Jernejem, ki nas je zabaval v koči, se poslovili in prejeli nekaj “ta pravih gorenjskih nasvetov” za vzpon na Stol.  Hlad nedeljskega jutra smo tako izkoristili za spust v dolino Završnice. Po poti se je nenehno omenjalo naša nova “kolega”, ki smo ju spoznali v koči, in se razpravljalo o njunih življenjih. Ko smo malo pred kočo v Završnici zaslišali šumenje izvira, smo nemudoma stekli čez, še od jutranje rose moker travnik, si natočili vode ter se osvežili. Od tu do vrha Stola smo za dobrih 850 metrov višinske razlike potrebovali tri ure s krajšim postankom vred. Bili pa bi še hitrejši, če ne bi bilo vmes nekaj strmih snežišč, kjer nas je pošteno zeblo v roke, kljub soncu, ki nas je rahlo opeklo po licih. Ves napor je bil poplačan na vrhu, s prekrasnim razgledom in profesorjevim ponosnim stiskom roke za uspešno osvojeni vrh. Ker smo želeli slabo uro dolg postanek preživeti kar najbolj udobno in ne izpostavljeni vetru, ki nas je ohladil na cilju, smo po zelenici odkorakali do Prešernove koče, ki je nekaj lepšega, kar ponujajo Karavanke.  Od tod smo za spust proti Valvazorju izbrali nekoliko daljšo, a bistveno bolj udobno pot. Ker nas je oblivala vročina, se nam je prilegla obilica naravne sence okrog koče, naše utrujene noge pa so se dodobra spočile na ležalnikih. V dolino smo jo ubrali kar naravnost po neoznačeni poti, pa še tu se je našla kakšna bližnjica.  Po besedah profesorja Jakliča smo pri stavbi, ki smo jo iskali dva dni (železniška postaja), po pričakovanjih ugotovili, da se tudi tokrat SŽ ne bodo izneverile svojemu slovesu. Po manjši zmedi ali čakati vlak ali nadomestni prevoz je z 10-minutno zamudo le prišel vlak z nedelujočo klimo.   Poljanci smo junijski vikend odlično izkoristili. Na turi nas je spremljalo lepo sončno vreme, nadihali smo se svežega gorskega zraka, se zabavali in spletli tudi nekaj novih prijateljskih vezi. Zahvaljujemo se našima vodnikoma, ki sta se z nami podala na to čudovito dvodnevno pohodniško pot in se že veselimo naslednjega poljanskega pohoda.   Besedilo Sara Jemec, fotografije Franci Jaklič in Srečko Zgaga, prof.

22. junij 23

Mednarodna izmenjava s šolo Theodor-Körner-Schule iz Bochuma v Nemčiji – reportaža po drugem delu izmenjave za 3. H Med nami in našimi nemškimi gosti je ena največjih razlik okolje, iz katerega izhajamo – kontrast med sivim industrijskim Bochumom in zeleno Ljubljano. Und dann erzählten sie mir von grünen Hügeln, Meer und Wind Von alten Häusern und jungen Frauen In nato so mi pripovedovali o zelenih gričih, morju in vetru O starih hišah in mladih ženskah Ena izmed prednosti Slovenije je njena majhnost in s tem bližina različnih naravnih lepot. Tako smo obiskali Postojnsko jamo in Predjamski grad, Piran ter Bled, večino popoldnevov pa smo preživeli na ulicah prestolnice. Nemci so bili navdušeni nad razgibanostjo ljubljanske arhitekture – baročne, secesijske, klasicistične in novejše. Stavbe so se kopale v majskem soncu, ki je s svojo toplino še povečal kontrast med vzdušjem v obeh mestih. Denn ich fühl' die Sehnsucht Wieder, in dieser Stadt Kajti čutim hrepenenje Spet, v tem mestu Bochum je v drugi polovici 19. stoletja postal pomemben del nemške industrializacije. Zaradi razvoja premogovne industrije se je tja preselilo ogromno Poljakov, s tem pa je Bochum postal središče poljske porurske skupnosti. Med nemško invazijo na Poljsko, s katero se je septembra 1939 začela druga svetovna vojna, so nacisti masovno aretirali tudi v Nemčiji živeče Poljake. Ena izmed glavnih tarč je bil tudi Bochum. Mesto, v katerem so se mešali Poljaki in Nemci, so bombardirali tako nasprotniki kot zavezniki. V vojni je samo 1000 hiš ostalo nepoškodovanih, s tem pa je bila izgubljena velika večina predvojne arhitekture mesta. Mesto je svojo arhitekturno podobo ponovno izoblikovalo šele v 70. letih prejšnjega stoletja. Bochum lahko v arhitekturnem smislu s ponavljajočimi se stanovanjskimi bloki deluje pusto in enolično. Liegt es daran Dass ich immer träume von daheim Kaj gre za to, da vedno sanjam o domu Potem pa pride en tak Nemec sem. In vidi Poljane, bohotne in velike in mogočne, pa vidi tista meščanska okna, pa tisto veličastno stopnišče in tiste bele stropove z belimi ornamenti. Kera huda huda huda stavba. Za past na rit, direkt po teh lepih stopnicah dol. To lahko berete kot hvalnico poljanski stavbi. Izmenjava je bila za nas priložnost, da smo delili izkušnje z ljudmi z drugačnim ozadjem, kot ga imamo mi, z ljudmi, ki izhajajo iz drugačnega okolja in vidijo svet iz drugačne perspektive. Za organizacijo izmenjave se zahvaljujemo profesorju nemščine Robertu Banfiju ter razredničarki in profesorici fizike Nadi Žonta Kropivšek.    Kora Hvala in Tjaša Hafner, 3.H   Nemški citati, uporabljeni v besedilu, so verzi iz Nemcem ljube pesmi z naslovom Griechischer Wein, ki smo jo skupaj z nemškimi dijaki zapeli na zaključni prireditvi.

21. junij 23

V petek, 9. junija, se je na športnih igriščih ob gostilni Žibert vnovič zgodil Poljanfest — tradicionalni poljanski praznik športa in druženja. Dijaška skupnost Gimnazije Poljane je po treh letih, ko zaradi znanih okoliščin to ni bilo mogoče, ponovno poskrbela za zahtevno organizacijo. Skupina prostovoljcev je poleg predvajanja živahne glasbe skrbela tudi za to, da so športne dejavnosti, srečelov, priprava okusnih palačink in strežba osvežilnih napitkov potekale nemoteno. Različne športne ekipe, tudi mešane (učitelji in dijaki), so se pomerile v več športih, kot so nogomet, košarka in odbojka. Najboljše ekipe so si priigrale nagrade, za vse poljance pa je bistveno, da je sončen dan ob športu in druženju na pragu počitnic minil v prijetnem in sproščenem vzdušju. Oglejte si tudi dve fotozgodbi, prvo je prispeval Jakob Majdič, 1. A, najdete jo tu, drugo pa sta skupaj sestavila sošolca Jaša Podlesnik in Filip Barbalić iz 2. E.   Besedilo Dan Kardum Šibila, prof. in mentor Dijaške skupnosti Gimnazije Poljane

21. junij 23

V času poletnih šolskih počitnic bo tajništvo šole odprto od 10.00 do 12.00. Od 17. 7. 2023 do 14. 8. 2023 bo šola ZAPRTA. Želimo vam lepe in prijetne počitnice!

20. junij 23

V ponedeljek, 12. 6. 2023, smo se manjša skupina dijakov in dijakinj 3. letnika, ki obiskujemo izbirni predmet kemija pri profesorici Ajdovec, odpravili na Večno pot 113, na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo.  Pri izbirnem predmetu se namreč učimo o sodobnih analiznih tehnikah, kot so različne kromatografske tehnike, masna spektrometrija, infrardeča spektroskopija in nuklearna magnetna resonanca. Na FKKT sta nam prof. dr. Janez Košmrlj in magistrski študent B. Kisovec pokazala delovanje NMR-spektrometra. Posneli smo tudi spekter etil acetata, ki smo ga razložili dijaki, in s tem pokazali svoje znanje, nad katerem so bili zaposleni na FKKT fascinirani. Sledila je strokovna predstavitev masnega spektrometra, ki jo je pripravila nekdanja poljanka, asist. dr. Damijana Urankar, ki je zaposlena na fakulteti.   Na koncu nam je nekaj mladih raziskovalcev in doktorskih študentov razkazalo laboratorije in opremo. Razložili so nam tudi, s čim se ukvarjajo v okviru svojih raziskav. Vsem, ki so sodelovali in pripomogli k boljšemu razumevanju študija kemije, se iskreno zahvaljujemo in upamo na nadaljnje sodelovanje med bodočimi poljanskimi generacijami in FKKT.  Zapisali: Petra Nakrst in Petra Mušič, 3.D

19. junij 23

Že tradicionalno smo v juniju za dijake prvih letnikov pripravili naravoslovni dan z naslovom Preučevanje vpliva abiotskih dejavnikov na biotsko raznovrstnost vodotoka Glinščica. 15. junija so vodotok raziskovali dijaki 1. B, 1. C, 1. F in 1. H, 16. junija pa dijaki 1. A, 1. D, 1. E in 1. G razreda.   Dijaki so v skupinah določili abiotske dejavnike, ki lahko vplivajo na prisotnost živali in rastlin v vodotoku. Pri fiziki so z eksperimentalnim delom določili hitrost vodnega toka, določili prečni prerez struge, izračunali njegovo površino, in izračunali volumski in masni pretok vode. Pri kemiji so se dijaki spoznali s kakovostnimi razredi, v katere razvrščamo slovenske vodotoke glede na kemijske parametre. Po kemijski analizi vode so skupine umestile vodotok v drugi/tretji kakovostni razred. Pri biologiji so z opazovanjem živali, ki so jih našli v vodotoku, in poznavanjem zgradbe njihovega telesa, ugotavljali povezave med fizikalnimi lastnostmi vodotoka in prilagoditvami živali na življenje v vodi. Vrste in število živali pa so povezali tudi s prisotnostjo kemijskih spojin v vodi. Dijaki so raziskali tudi okolico vodotoka, travnik in gozd.   V zaključni diskusiji smo povezali rezultate opazovanj in meritev. Delo zunaj šole omogoča okolje za raziskovalno učenje, ki je vedno dobrodošlo. Letos nam je bilo vreme naklonjeno in v naravi smo preživeli lep naravoslovni dan.  Aktiv naravoslovcev 

18. junij 23

Špil lige se vsako leto udeležijo številni srednješolski glasbeniki in glasbenice. Letošnjo Špil ligo so s svojo energijo in kreativnostjo osvojili poljanski Špil ligni. Poročilo o dogodku lahko preberete tu. Čestitke in še naprej uživajte v muziciranju!   Fotografija: zajem zaslona

18. junij 23

Ob srečanju z Dijano Matković, ki je naš bralski klub obiskala 7.junija, se je pokazalo, da ima pisateljica na Poljanah občudovalce že od prej (navsezadnje jo je Nina Prešern z dijaki brala že pri krožku, še preden jo je odkril naš bralski klub). Nadalje se je pokazalo, da je Matkovićeva precej takšna, kot jo poznamo iz obeh knjig – kritična, zavzeta, pozorna, temperamentna, neposredna … sogovornico smo, skratka, posrečeno izbrali. Najraje govori o družbeni neenakosti, o temi, ki njeni knjigi Zakaj ne pišem daje osnovno humanistično razsežnost, sicer pa bi lahko rekli, da ji nič človeškega ni tuje. V pogovoru je marsikaj iz romana ponazorila ali dodatno osvetlila, seveda pa bi uro in četrt gosto tkanih misli bolj težko na kratko povzeli. Namesto tega bom kot njen gostitelj izdal majhno skrivnost – Dijana se ne počuti preveč lagodno, kadar mora ponovno prestopiti šolski prag. Rekla pa je, da ji bo ta opravek v bodoče, po pogovoru na Poljanah, manj težak.   Besedilo: Marko Trobevšek, prof., fotografije Tina Pintar, prof.