O pogovoru s pisateljico Dijano Matković

Ob srečanju z Dijano Matković, ki je naš bralski klub obiskala 7.junija, se je pokazalo, da ima pisateljica na Poljanah občudovalce že od prej (navsezadnje jo je Nina Prešern z dijaki brala že pri krožku, še preden jo je odkril naš bralski klub).

Nadalje se je pokazalo, da je Matkovićeva precej takšna, kot jo poznamo iz obeh knjig – kritična, zavzeta, pozorna, temperamentna, neposredna … sogovornico smo, skratka, posrečeno izbrali. Najraje govori o družbeni neenakosti, o temi, ki njeni knjigi Zakaj ne pišem daje osnovno humanistično razsežnost, sicer pa bi lahko rekli, da ji nič človeškega ni tuje.

V pogovoru je marsikaj iz romana ponazorila ali dodatno osvetlila, seveda pa bi uro in četrt gosto tkanih misli bolj težko na kratko povzeli. Namesto tega bom kot njen gostitelj izdal majhno skrivnost – Dijana se ne počuti preveč lagodno, kadar mora ponovno prestopiti šolski prag. Rekla pa je, da ji bo ta opravek v bodoče, po pogovoru na Poljanah, manj težak.  

Besedilo: Marko Trobevšek, prof., fotografije Tina Pintar, prof.