Novice

22. junij 23

Mednarodna izmenjava s šolo Theodor-Körner-Schule iz Bochuma v Nemčiji – reportaža po drugem delu izmenjave za 3. H Med nami in našimi nemškimi gosti je ena največjih razlik okolje, iz katerega izhajamo – kontrast med sivim industrijskim Bochumom in zeleno Ljubljano. Und dann erzählten sie mir von grünen Hügeln, Meer und Wind Von alten Häusern und jungen Frauen In nato so mi pripovedovali o zelenih gričih, morju in vetru O starih hišah in mladih ženskah Ena izmed prednosti Slovenije je njena majhnost in s tem bližina različnih naravnih lepot. Tako smo obiskali Postojnsko jamo in Predjamski grad, Piran ter Bled, večino popoldnevov pa smo preživeli na ulicah prestolnice. Nemci so bili navdušeni nad razgibanostjo ljubljanske arhitekture – baročne, secesijske, klasicistične in novejše. Stavbe so se kopale v majskem soncu, ki je s svojo toplino še povečal kontrast med vzdušjem v obeh mestih. Denn ich fühl' die Sehnsucht Wieder, in dieser Stadt Kajti čutim hrepenenje Spet, v tem mestu Bochum je v drugi polovici 19. stoletja postal pomemben del nemške industrializacije. Zaradi razvoja premogovne industrije se je tja preselilo ogromno Poljakov, s tem pa je Bochum postal središče poljske porurske skupnosti. Med nemško invazijo na Poljsko, s katero se je septembra 1939 začela druga svetovna vojna, so nacisti masovno aretirali tudi v Nemčiji živeče Poljake. Ena izmed glavnih tarč je bil tudi Bochum. Mesto, v katerem so se mešali Poljaki in Nemci, so bombardirali tako nasprotniki kot zavezniki. V vojni je samo 1000 hiš ostalo nepoškodovanih, s tem pa je bila izgubljena velika večina predvojne arhitekture mesta. Mesto je svojo arhitekturno podobo ponovno izoblikovalo šele v 70. letih prejšnjega stoletja. Bochum lahko v arhitekturnem smislu s ponavljajočimi se stanovanjskimi bloki deluje pusto in enolično. Liegt es daran Dass ich immer träume von daheim Kaj gre za to, da vedno sanjam o domu Potem pa pride en tak Nemec sem. In vidi Poljane, bohotne in velike in mogočne, pa vidi tista meščanska okna, pa tisto veličastno stopnišče in tiste bele stropove z belimi ornamenti. Kera huda huda huda stavba. Za past na rit, direkt po teh lepih stopnicah dol. To lahko berete kot hvalnico poljanski stavbi. Izmenjava je bila za nas priložnost, da smo delili izkušnje z ljudmi z drugačnim ozadjem, kot ga imamo mi, z ljudmi, ki izhajajo iz drugačnega okolja in vidijo svet iz drugačne perspektive. Za organizacijo izmenjave se zahvaljujemo profesorju nemščine Robertu Banfiju ter razredničarki in profesorici fizike Nadi Žonta Kropivšek.    Kora Hvala in Tjaša Hafner, 3.H   Nemški citati, uporabljeni v besedilu, so verzi iz Nemcem ljube pesmi z naslovom Griechischer Wein, ki smo jo skupaj z nemškimi dijaki zapeli na zaključni prireditvi.

21. junij 23

V petek, 9. junija, se je na športnih igriščih ob gostilni Žibert vnovič zgodil Poljanfest — tradicionalni poljanski praznik športa in druženja. Dijaška skupnost Gimnazije Poljane je po treh letih, ko zaradi znanih okoliščin to ni bilo mogoče, ponovno poskrbela za zahtevno organizacijo. Skupina prostovoljcev je poleg predvajanja živahne glasbe skrbela tudi za to, da so športne dejavnosti, srečelov, priprava okusnih palačink in strežba osvežilnih napitkov potekale nemoteno. Različne športne ekipe, tudi mešane (učitelji in dijaki), so se pomerile v več športih, kot so nogomet, košarka in odbojka. Najboljše ekipe so si priigrale nagrade, za vse poljance pa je bistveno, da je sončen dan ob športu in druženju na pragu počitnic minil v prijetnem in sproščenem vzdušju. Oglejte si tudi dve fotozgodbi, prvo je prispeval Jakob Majdič, 1. A, najdete jo tu, drugo pa sta skupaj sestavila sošolca Jaša Podlesnik in Filip Barbalić iz 2. E.   Besedilo Dan Kardum Šibila, prof. in mentor Dijaške skupnosti Gimnazije Poljane

21. junij 23

V času poletnih šolskih počitnic bo tajništvo šole odprto od 10.00 do 12.00. Od 17. 7. 2023 do 14. 8. 2023 bo šola ZAPRTA. Želimo vam lepe in prijetne počitnice!

20. junij 23

V ponedeljek, 12. 6. 2023, smo se manjša skupina dijakov in dijakinj 3. letnika, ki obiskujemo izbirni predmet kemija pri profesorici Ajdovec, odpravili na Večno pot 113, na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo.  Pri izbirnem predmetu se namreč učimo o sodobnih analiznih tehnikah, kot so različne kromatografske tehnike, masna spektrometrija, infrardeča spektroskopija in nuklearna magnetna resonanca. Na FKKT sta nam prof. dr. Janez Košmrlj in magistrski študent B. Kisovec pokazala delovanje NMR-spektrometra. Posneli smo tudi spekter etil acetata, ki smo ga razložili dijaki, in s tem pokazali svoje znanje, nad katerem so bili zaposleni na FKKT fascinirani. Sledila je strokovna predstavitev masnega spektrometra, ki jo je pripravila nekdanja poljanka, asist. dr. Damijana Urankar, ki je zaposlena na fakulteti.   Na koncu nam je nekaj mladih raziskovalcev in doktorskih študentov razkazalo laboratorije in opremo. Razložili so nam tudi, s čim se ukvarjajo v okviru svojih raziskav. Vsem, ki so sodelovali in pripomogli k boljšemu razumevanju študija kemije, se iskreno zahvaljujemo in upamo na nadaljnje sodelovanje med bodočimi poljanskimi generacijami in FKKT.  Zapisali: Petra Nakrst in Petra Mušič, 3.D

19. junij 23

Že tradicionalno smo v juniju za dijake prvih letnikov pripravili naravoslovni dan z naslovom Preučevanje vpliva abiotskih dejavnikov na biotsko raznovrstnost vodotoka Glinščica. 15. junija so vodotok raziskovali dijaki 1. B, 1. C, 1. F in 1. H, 16. junija pa dijaki 1. A, 1. D, 1. E in 1. G razreda.   Dijaki so v skupinah določili abiotske dejavnike, ki lahko vplivajo na prisotnost živali in rastlin v vodotoku. Pri fiziki so z eksperimentalnim delom določili hitrost vodnega toka, določili prečni prerez struge, izračunali njegovo površino, in izračunali volumski in masni pretok vode. Pri kemiji so se dijaki spoznali s kakovostnimi razredi, v katere razvrščamo slovenske vodotoke glede na kemijske parametre. Po kemijski analizi vode so skupine umestile vodotok v drugi/tretji kakovostni razred. Pri biologiji so z opazovanjem živali, ki so jih našli v vodotoku, in poznavanjem zgradbe njihovega telesa, ugotavljali povezave med fizikalnimi lastnostmi vodotoka in prilagoditvami živali na življenje v vodi. Vrste in število živali pa so povezali tudi s prisotnostjo kemijskih spojin v vodi. Dijaki so raziskali tudi okolico vodotoka, travnik in gozd.   V zaključni diskusiji smo povezali rezultate opazovanj in meritev. Delo zunaj šole omogoča okolje za raziskovalno učenje, ki je vedno dobrodošlo. Letos nam je bilo vreme naklonjeno in v naravi smo preživeli lep naravoslovni dan.  Aktiv naravoslovcev 

18. junij 23

Špil lige se vsako leto udeležijo številni srednješolski glasbeniki in glasbenice. Letošnjo Špil ligo so s svojo energijo in kreativnostjo osvojili poljanski Špil ligni. Poročilo o dogodku lahko preberete tu. Čestitke in še naprej uživajte v muziciranju!   Fotografija: zajem zaslona

18. junij 23

Ob srečanju z Dijano Matković, ki je naš bralski klub obiskala 7.junija, se je pokazalo, da ima pisateljica na Poljanah občudovalce že od prej (navsezadnje jo je Nina Prešern z dijaki brala že pri krožku, še preden jo je odkril naš bralski klub). Nadalje se je pokazalo, da je Matkovićeva precej takšna, kot jo poznamo iz obeh knjig – kritična, zavzeta, pozorna, temperamentna, neposredna … sogovornico smo, skratka, posrečeno izbrali. Najraje govori o družbeni neenakosti, o temi, ki njeni knjigi Zakaj ne pišem daje osnovno humanistično razsežnost, sicer pa bi lahko rekli, da ji nič človeškega ni tuje. V pogovoru je marsikaj iz romana ponazorila ali dodatno osvetlila, seveda pa bi uro in četrt gosto tkanih misli bolj težko na kratko povzeli. Namesto tega bom kot njen gostitelj izdal majhno skrivnost – Dijana se ne počuti preveč lagodno, kadar mora ponovno prestopiti šolski prag. Rekla pa je, da ji bo ta opravek v bodoče, po pogovoru na Poljanah, manj težak.   Besedilo: Marko Trobevšek, prof., fotografije Tina Pintar, prof.

16. junij 23

Ob zaključku šolskega leta smo z dijaki obiskali Vicenzo, Palladijevo mesto. Raziskovali smo arhitekturo tega majhnega, a umetnosti polnega in prijetnega mesteca. Renesančni arhitekt Andrea Palladi nas je navdušil s svojo genialnostjo, še posebej impresivno je njegovo gledališče Teatro Olimpico.    

15. junij 23

22 dijakov in prof. Tanja Cvirn Pavlin smo v petek, 9. junija 2023, obiskali Kemijski inštitut v Ljubljani. Ob prihodu smo se razdelili v dve skupini, ki sta si izmenjaje ogledali dva laboratorija in področji raziskovanja. Moja skupina se je najprej odpravila na ogled naprav za nuklearno magnetno resonanco – NMR. Najprej so nam razložili delovanje NMR-spektrometrov. Delujejo tako, da vzbujajo jedra elementov s pomočjo magnetnega polja. Rezultat meritev je NMR- spekter, iz katerega lahko določijo položaj atomov v organski spojini. Pokazali so nam več NMR-spektrometrov, tudi najnovejšega in največjega 800 MHz, ki je edini v Sloveniji. Starejše NMR naprave so zaradi širjenja magnetnega polja lahko tudi nevarne. Širjenje magnetnega polja nam je dr. Primož Šket pokazal z dvema kovancema, saj sta se na oddaljenosti približno 3 metrov od NMR naprave ˝držala˝ skupaj, ko pa se je oddaljil od naprave, je magnetni privlak popustil in kovanca sta padla narazen. Ker se ob delovanju NM-naprave močno segrejejo, za hlajenje uporabljajo tekoči dušik in helij. Kako točijo dušik, smo tudi videli. V drugem delu ogleda nam je dr. Jože Grdadolnik predstavil, kako ugotavljajo strukturo molekul s pomočjo infrardeče in ramanske spektroskopije. Za razliko od NMR lahko strukturo določijo v vseh agregatnih stanjih snovi, tudi v plinastem. Skozi vzorce snovi ˝pošljejo˝ infrardečo svetlobo ali laserske žarke, te snovi svetlobo deloma absorbirajo in deloma odbijajo. Iz rezultatov meritev in z znanjem fizike lahko izračunajo, kateri atom ali katera vez je na določenem mestu v molekuli. Lahko ugotovijo tudi, kako se spreminja struktura molekul, na primer proteinov, ob neki bolezni. Z laboratorijsko sintezo DNA, RNA in proteinov ter pripenjanjem potencialnih učinkovin na molekule raziskujejo, ali in kako se njihova struktura spremeni, in tako ugotavljajo, katere snovi bi lahko bile zdravila. Obisk inštituta mi je bil zelo všeč in bi ga priporočila vsem radovednim dijakom. Zaposleni so bili izredno prijazni in so imeli lepo pripravljeno in razumljivo predstavitev. Veselim se že prihodnjega obiska. Zapis in fotografije: Sara Uderman, 1.E

12. junij 23

Za oddih od napetih dni zaključnega ocenjevanja, predvsem pa zaradi vzgoje bodočih pohodnikov smo organizirali športni dan, ki smo ga namenili pohodništvu. Pohoda na Blejsko kočo na Lipanci se je v petek, 2. junija, udeležilo 200 dijakov ter 17 učiteljev spremljevalcev, pohoda na Viševnik pa 24 dijakov in 3 učitelji spremljevalci. Izhodišče za Blejsko kočo je bilo pri Hotelu Šport, Pokljuka na 1300 m nadmorske višine. Pot nas je vodila skozi smrekov gozd, čez planino Zajavornik, po gozdnem vzponu do planine Lipanca, ki se nahaja na nadmorski višini 1630 m.   Že uro prej so se na pot podali tisti, ki so izbrali »pohodništvo na višjem nivoju«.  Začeli so na Rudnem polju (1347 m) in se čez Jezerce in Srenjski preval podali na Viševnik (2050 m).   Čeprav je nekaj časa kazalo drugače, nam je bilo naklonjeno tudi nebo. Dežja ni bilo, smo pa pozno pomladno naravo in čudovite razglede spremljali v različnih odtenkih, ki so jih narekovali občasni oblaki. Užili smo krasen dan ob športu in druženju.   Besedilo Jan Jereb in Darinka Marc, fotografije Marko Belak, Darinka Marc, Tanja Peterlin in Srečko Zgaga, prof.   Oglejte si tudi fotozgodbo Gaje Mihačič, ki jo najdete tu.