27. januar 23

  Nisem le to, kar sem, in svet ni samo to, kar vidim, čutim in otipljem. Zakoni drugi vodijo življenje, zato sem tu, da jih spoznam, zato sem tu, da zvem, kdo sem.     Antigona Dominika Smoleta je v svetu slepil in laži simbol iskanja smisla. Snovno ogrodje Sofoklejeve parabole je prestavljeno v Tébe našega časa, ki so tehnokratsko utilitaristični prostor vsakdanjih navad in praznih dni.  Prepoved pokopa sovražnega Polineika sproži spopad med razumom in vestjo v človeku. Antigona je postavljena v zapletena razmerja svojega dvoma, odločitve in dejanja. Razum jo sooči s strahom pred smrtjo, saj ve, da bo za svoje početje kaznovana, notranji glas vesti pa ji prigovarja, naj se odloči za pravično ravnanje. Njen upor oblastni represiji, pragmatičnemu hedonizmu in konformizmu  raste iz uzrtja bistva bivanja. Odreče se videzu, ker hoče resnico. Svojega brata mora poiskati in pokopati, saj je pieteta do mrtvih zanjo nedvoumna. Iskanje Polineika postane sinonim za ljubezen, spravo, mir, resnico, moralo, vest in sočutje.  Antigonin konflikt s kraljem Kreontom zato ni zgolj konflikt med posameznikom in oblastjo, ampak je filozofski bivanjski problem. Razpre se v gnanosti za Dobrim.  Zakaj prav Antigona? Ker skoznjo odzvanja testament mitične davnine za sedanjost in prihodnost.Ker vedno znova zastavlja vprašanje, kako se upreti svetu vladajočih laži in kako slediti resnici. Ker v osveščenem posamezniku tli naravna težnja po vrednotah, ki se v slehernem času znajdejo v krizi, zato pritrjuje nujnemu opredeljevanju do njih.   Zakaj bralna uprizoritev?Antigona v drami ne more biti fizično prisotna, ker je zamišljena kot ideal. Svet bi jo umazal, takoj ko bi se pojavila v njem. Vendar je duhovno vseprisotna.  Zato vznemirja dvor, ki  je statično ujet v banalnosti, ne doživi peripetije, vrti se v svojem mrtvem ždenju. Udobno sedi in redi svojo samozadostno zgodbo. V gibanju je lahko le Paž, ki spozna, da je videz varne stvarnosti varljiv.  Vstopa v antigonski svet in poantira glavno idejo. Skozenj zveni Antigonina visoka pesem, ki ji je smiselno pozorno prisluhniti. Odrska iluzija dogajanja se zato umakne koncertnemu branju. Katarina Torkar Papež

30. januar 23

V tednu od 23. do 27. januarja 2023 smo na šoli v okviru projekta Erasmus+ gostili italijanska učitelja s šole Il Nuovo Olivetti iz Torina ter španska učitelja s šole IES Antonio Serna Serna iz Albatere. Zanimala sta jih predvsem pouk tujih jezikov ter pouk glasbe. Z veseljem pa so jim naši učitelji in dijaki predstavili še klasični program, delovanje dijaške skupnosti, ustvarjalnost šolskega orkestra, mednarodne izmenjave na poljanski način ter Božično-novoletni koncert. Italijanski in španski učitelji so predvsem opazili in pohvalili srčnost dijakov in učiteljev, njihov medsebojni odnos ter veliko pripadnost, ki jo s svojimi obveznimi pa tudi prostočasnimi dejavnostmi izkazujejo Gimnaziji Poljane. Petra Novak

30. januar 23

Na VI. mednarodnem literarnem natečaju »Zimska zgodba«, kjer so sodelovali dijaki iz Grčije, Turčije, Poljske, Romunije, Italije, Velike Britanije, Francije, Rusije, Estonije, Etiopije, Slovenije…, je v kategoriji do 17 let zmagala dijakinja Gimnazije Poljane Kanisaja Nika Kovačič iz 3. b razreda z zgodbo »La tristeza que viene con la fiesta« (Žalost, ki pride z zabavo), napisano v španščini. Kanisaji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko španskih izkušenj in novih sestavkov! Mentorica: Natali Žlajpah

30. januar 23

V soboto, 21. 1., smo se poljanski pohodnice in pohodniki zbrali pod uro pri glavni železniški postaji v Ljubljani. Z vlakom smo odšli v smeri Zidanega mostu, izstopili na postaji Laze in pričeli dvodnevni pohod. Pogled proti grebenom Posavskega hribovja je obetal prave zimske razmere. Najprej smo se segreli ob čaju, potem pa krenili proti rojstni hiši Jurija Vege. Po predstavitvi njegovega dela in življenja so nas čakali vzponi na Murovico, najvišji vrh pohoda - Cicelj in Sveti Miklavž. Razgled s slednjega proti Ljubljanski kotlini nam je omogočil vajo iz orientacije, a jo je skrajšal hladen severovzhodnik, zato smo raje odkorakali proti cilju prve etape - Moravški dom na Uštah. Tam smo se pogreli, najedli in dodobra izkoristili kratek zimski dan za igranje družabnih iger ob krušni peči. Naslednji dan smo pot nadaljevali mimo Slivne do Vač ter, skorajda v slogu visokogorskih odprav, gazili po snegu do Zasavske Svete gore, kjer smo si nabrali moči za spust do cilja - železniške postaje Sava, kjer smo si le še izmenjali slike, ki si jih lahko ogledate spodaj, in počakali na vlak do Ljubljane. Dan Kardum Šibila