Poljanske zgodbe

Dejavnost: Vivaristika Lokacija: kabinet biologije in učilnica 7 Čas: glavni odmori in ponedeljek 8. uro, pa še kdaj vmes Protagonisti: Nian, Pika , Ava, Jakob, še ena Pika, Lena, Vladlena, bradata agama Tera, pupka Franček in Franček, želva Marko (spol bomo zamolčali), deguja Luca in Nikolaj, ptičji pajek Žabica, ameriški gož Medusssa, ribe takšne in drugačne, med njimi tudi vijolično-rumena tropska ribica Maribor, in najštevilčnejši prebivalci učilnice številka 7: ščurki in mokarji. (Če vprašamo dijake, imena živali niso naključje.)    

Poljanske prvošolke in prvošolci se vsako leto takoj v začetku septembra podajo na spoznavni tabor, katerega glavni namen pove že ime samo: da bi se spoznali in povezali. Letošnji spoznavni je potekal od 5. do 12. septembra 2022 v CŠOD Radenci ob Kolpi. Naši spoznavni tabori imajo dolgo brado. Kolovratili smo že v Gorjah, na Kozjanskem, v Tolminu, zadnji dve leti pa smo bili v Beli krajini.   

Pisalo se je leto 2005. In na Gimnaziji Poljane se je zgodilo prvo izobraževanje učiteljev o digitalni fotografiji.

Ob popravilu kamnitega temelja železne ograje pred Gimnazijo Poljane na Strossmayerjevi ulici 1 leta 2003 so delavci našli šestkrat pedantno prepognjen in v režo med kamnoma, iz katere je že zdavnaj izpadlo vezivo, skrbno zatlačen kos papirja. Ko so ga razvili, se je izkazalo, da je na obeh straneh gosto popisan. Zaradi vtisa o pomembnosti najdbe so papir odnesli v Gimnazijo Poljane, kjer so ga preučili učitelji različnih strokovnih področij. Papir A4-formata je v celoti popisan v slovenskem jeziku z drobno, težko berljivo pisavo z izjemo prvih zapisov v večji in razločni pisavi. Uporaba različnih pisal, različne pisave in različne nepovezane smeri pisave dokazujejo, da je dokument nastajal postopoma, s priložnostnim dopisovanjem na prazna mesta. Kaže, da je kot izročilo zaporedoma prešel iz rok v roke šestih oseb. Večina besedil je zaradi vremenskih vplivov poškodovana in težko čitljiva, nekaj jih je bilo zaradi nestrokovnega razvijanja ob najdbi uničenih. Šestintrideset v celoti prebranih delov ima največkrat obliko kratkih vprašanj in odgovorov ter zapisov misli. Opisujejo značilne scene iz šolskega življenja. V odgovorih vsebinsko prevladujejo aluzije in parafraze različnih svetopisemskih, predvsem zgodnjekrščanskih religioznih prilik in pridig ter profanih rekov in pregovorov, med le-temi sta tudi dva slovenska, kar vse vzbuja obilje asociacij. Manj poškodovane dele bo še morebiti mogoče prebrati s pomočjo infrardeče in ultravijolične fotografije, nečitljive ali delno ohranjene pa le z vztrajnimi poskusi prebiranja in premišljevanja, med katerimi se mogoče utrne rešitev. 

Na Gimnaziji Poljane že nekaj let pripravljamo ekskurzijo v Auschwitz, na katero so vabljeni dijaki 4. letnikov. Ker gre za odkrivanje pomembne teme, so pred ekskurzijo organizirana tri predavanja, ki dijake pripravijo nanjo. Trije predavatelji – filozofinja, zgodovinar in direktor Sinagoge Maribor – predstavijo holokavst, filozofski vidik genocida nad Judi ter problematiko slovenskih Judov med 2. svetovno vojno.  Z ekskurzijo nadgrajujemo tematiko, ki je najbolj zaznamovala zgodovino 20. stoletja, nobena razlaga pa grozot holokavsta ne more predstaviti tako kot osebno doživetje obiska največjega izmed vseh uničevalnih taborišč. Izkušnja je močna in boleča: grozljivi vsakdan taboriščnikov je sicer nedoumljiv, a ogled muzeja nepredstavljivo precej približa. Verjetno je kar primerno, da ekskurzijo organiziramo pozimi, konec januarja ali začetek februarja – vsekakor v bližini mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta (27. 1., dan, ko so Auschwitz osvobodili ruski vojaki). Auschwitz je treba doživeti na hladen in vlažen dan; v toplejših mesecih s kratkimi hlačami in majicami se obisk prizorišča smrti do neke mere zdi celo nedostojen.