Novice

15. oktober 23

OTVORITEV  galerije G+ in ustvarjalnega laboratorija poljanske skupnosti na GP       Smo šola, ki poleg visokih standardov poučevanja načrtno goji tudi odnos do umetnosti. Dijakom in dijakinjam se trudimo omogočati prostor za samosvoje izražanje zaradi častitljive tradicije - znani smo po raznoliki ustvarjalnosti na likovnem, konceptualnem, performativnem, dramskem, pesniškem in filmskem polju – in zaradi samega pomena umetnosti, ki mladim najbolj neposredno pomaga razvijati empatijo, kritičnost in posebno občutljivost do vrednot. Dejstvo je, da ustvarjanje dijakom in dijakinjam pomaga odkrivati in oblikovati identiteto, ki se rokuje z zaupanjem v lastno vrednost in pomen. Izobraževalni proces s tem postaja odprtejši, oplemeniten z nemerljivimi, vendar zelo dragocenimi presežki.  Odprtje ustvarjalnih prostorov v preurejenem traktu kleti zaokroža dolgoletno željo šole, da bi bilo njeno izobraževalno jedro objeto z likovno galerijo, filmskim amfiteatrom in gledališko dvorano. Učenost in kreativnost sta si sedaj podali roki in skupaj razpeli humanistična jadra Gimnazije Poljane.

15. oktober 23

Devetošolci. Vabimo vas na dneve odprtih vrat Gimnazije Poljane, ki bodo potekali v oktobru in marcu. Pridružite se pouku dijakov prvega, drugega  ali tretjega letnika.  Prvi dnevi odprtih vrat bodo potekali od 23. do 27. oktobra 2023. Sprejem v šoli bo ob 8.30. Dijaki vas bodo pospremili v razred, kjer boste tri šolske ure prisotni pri pouku določenega razreda, spoznali boste naš vsakdan.  Za obisk je potrebna predhodna prijava, število prijav je omejeno. Prijave se bodo odprle 17. oktobra. S prijavo soglašate, da posredovane podatke uporabimo za organizacijo vašega obiska. Pred obiskom boste dobili elektronsko pošto z navodili. Dobrodošli.   Prijavite se lahko na spodnjih povezavah od 17. oktobra dalje, od 8.00 dalje. Prijava na dan odprtih vrat 23. 10.Prijava na dan odprtih vrat 24. 10.Prijava na dan odprtih vrat 25. 10.Prijava na dan odprtih vrat 26. 10.Prijava na dan odprtih vrat 27. 10.

13. oktober 23

Dijakinje in dijaki geografske maturitetne skupine smo se 7. oktobra 2023 zgodaj zjutraj z avtobusom odpravili na enodnevno ekskurzijo v alpsko Slovenijo. Obetal se nam je pester program in kljub jutranji ljubljanski megli nam je bilo vreme cel dan naklonjeno. Na poti smo prisluhnili zanimivim predstavitvam, ki smo jih drug za drugega pripravili in tako še bolje spoznali, kar smo sicer med vožnjo opazovali skozi okna. Naša prva postojanka je bila Žirovnica, kjer smo se povzpeli na Vodostan, se naučili izmeriti azimute in uživali v razgledu na Babji zob, Jelovico, Savo in Stol, ki se je dvigal za našimi hrbti. Odpravili smo se na Jesenice in si v fužinarskem naselju Stara Sava ogledali film o nekdanjem plavžarstvu. Med kratkim sprehodom po okolici smo poslušali o starem plavžu, fužinarski preteklosti kraja in njegovih prebivalcih. Nato smo v vasi pod Triglavom, Mojstrani, obiskali črno, arhitekturno moderno stavbo – Planinski muzej. V njem smo spoznali slovensko planinsko zgodovino. Muzejska pot je predstavljena kot potek vzpona na vrhove, z mnogo zanimivimi predmeti – od steklenice z vodo Triglavskega ledenika, ki je bila na olimpijadi v Pekingu, do športne opreme najboljših slovenskih alpinistov. Za živ vtis o nepredvidljivosti gora pa smo lahko v bivaku izkusili, kakšna nevihta nas lahko na poti preseneti. Nazadnje nas je ozka cesta popeljala do veličastnega slapu Peričnik, kjer so nas navdušile moč vode, zelena narava, kamnine, o katerih smo si pri urah geografije pridno delali zapiske, in mavrica, ki se je zaradi loma svetlobe in vode risala po zraku. Tam smo opravili tudi terensko vajo, se zmočili v Triglavski Bistrici, izmerili njeno profil in v skupinah opravili še ostale terenske naloge. Za konec smo se sprehodili še mimo Šlajmerjevega in Aljaževega doma, po čudoviti dolini Vrata, skoraj do Triglavske stene, od koder smo lahko s ponosom gledali proti samemu vrhu našega 2864 metrov visokega velikana. Seveda smo naredili še eno gasilsko in se nato utrujeni, v dobri družbi, naužiti svežega zraka in z več znanja o Sloveniji odpravili nazaj proti avtobusu in se pred Poljane vrnili malo pred 19. uro. Besedilo: Eva Kosi, 4.E

12. oktober 23

Govorim, da sem slišan. Na Gimnaziji Poljane se zavedamo pomena znanja jezikov, dobrega izražanja v slovenščini in v tujih jezikih ter vpliva, ki ga ima znanje jezikov na naš kognitivni razvoj. Zato je 26. september vsako leto za nas poseben dan. 20. 9. 2023 Evropski dan jezikov v Hiši EUEnajst dijakinj različnih letnikov se je udeležilo dogodka, ki je potekal v Hiši EU. Po pozdravnih nagovorih so udeleženci dobili vpogled v poklic tolmača, spregovorili so o nevarnostih in prednostih umetne inteligence, Zavod RS za šolstvo je podelil nagrade za inovativne projekte na področju jezikov in različni jezikovni inštituti so predstavili svoje dejavnosti. Sledilo je vabilo k sodelovanju v pilotnem nacionalnem jezikovno-glasbeno projektu Sing-a-Vision, katerega soorganizator je tudi Gimnazija Poljane. Dogodek je zaključila prof. Julija Hoda, ki je na izviren način povezala latinščino s Harryjem Potterjem in zbranim zaupala urok za ljubezen do jezikov. Vabljeni k ogledu utrinkov dogodka. Besedilo: Petra Hrovat Hristovski

10. oktober 23

Še pred dvema letoma je Gimnazija Poljane po koncu pouka samevala. Po epidemiji pa se je letos vse dokončno vrnilo v stare tire in šola kar kipi od življenja.  Vrhunec tega je brez dvoma Gimnazijada (potekala je 29. in 30. septembra): vseslovenska proslava kulture, posveče­na predvsem gimnazijcem, ki je po tridesetih letih kot feniks iz pepela vstala in ponovno zaživela. Izvedba ne bi bila mogoča brez di­jakov in profesorjev devetnajstih gimnazij, ki so se prijazno odzvali na vabilo, brez organizatorjev, sponzorjev in vodstva naše šole. Ti so nam omogočili obuditev te prelepe tradicije. Zahvaljujemo se tudi Kinodvoru in Lutkovnemu gledališču Ljubljana, ki sta nam gostoljubno odstopila svoje prostore. Kot urednikom šolskega časopisa Pravi kot nam je bilo v čast in veselje poročati o dogodkih, ki so se odvijali med Gimnazijado. Le upamo lahko, da jo bodo prihodnje generacije ohra­nile pri življenju in iz nje spet ustvarile dolgoletno tradicijo, ki bo vsakoletno združevala mlade in med njimi širila umetniški duh. Tjaša Hafner, 4. h, Heli Šimnovec, 4. a, Ela Razpet, 4. c, Tadej Homar, 4. c Fotografije: Ela Zaletel, 4. e

8. oktober 23

Četrtega oktobra se je letos prvič srečal bralski klub. Beseda je tekla o Ameriški pastorali Philipa Rotha, in če bi morali povzeti pogovor, bi bilo še najbolje zapisati, da so se vsi prisotni dobro uro navduševali nad knjigo in nad Rothom nasploh – sodeč po izrečenem Pastorala utegne res biti eden tistih romanov, ki jih bodo še brali čez sto let. (Približno takšna dela išče klub zadnje čase, na kar opozarja tudi propaganda za naša srečanja.) Ker smo se dobili na dan pred razglasitvijo Nobelove nagrade za literaturo, smo določili prispevek 50 centov na člana in pobrali stave udeležencev. Ko to pišem, je jasno, žal, da nihče ni uganil nagrajenca, ta furjasti pa smo v knjižnici seveda že rezervirali edini Fossejev prevedeni roman. V zvezi z zadevno nagrado je treba reči še nekaj bolj zares – da namreč ni dosti dvomov, da primer Philipa Rotha pomeni eno od največjih krivic v zgodovini njenega podeljevanja; nemalo bralcev nas je vsaj desetletje pred pisateljevo smrtjo vsako leto čakalo in verjelo, da bodo na Švedskem prišli k pameti … pa niso.  Enkrat konec novembra bo v sredo ob petih spet debata, spet o enem od potencialno vélikih romanov: o Brezusodnosti Imreja Kertésza. Toplo vabljeni. Marko Trobevšek   Na fotografiji rabljena Pastorala.

4. oktober 23

Zberi ekipo, sodeluj, ustvarjaj in se podaj v neznano z najboljšimi! Projekt Sing-a-Vision (Zavižaj vizijo) se začenja – od 1. oktobra do 15. novembra imaš čas, da sestaviš svojo ekipo, izbereš izziv(e), kjer želiš sodelovati, in se prijaviš pri šolski koordinatorici Petri Hrovat Hristovski (petra.hrovat@gimnazija-poljane.si).  Več o projektu izveš na spletni strani Sing-a-Vision in na instagramu sing_a_vision.  Ekipa Sing-a-Vision: Matej Škorjak, izr. prof. dr. Adriana Mezeg, mag. Petra Hrovat Hristovski

2. oktober 23

Za nami je september, uvodni mesec gimnazijskega izobraževanja za prvošolce. Da bi bil začetek čim lažji, smo se odpravili na dvodnevni spoznavni tabor. Letošnja destinacija je bilo čudovito okolje pokljuških smrekovih gozdov. Bivali smo v Hotelu Pokljuka, se družili ob spoznavnih delavnicah, na razrednih igrah, pohodu  in ob večernem ognju. Dijake so spremljali razredniki, nekateri učitelji, knjižničarka, športni pedagogi in svetovalni delavki. Zadovoljni in nasmejani obrazi dijakov so dragoceno sporočilo in obet, da bo tudi tokratni spoznavni tabor našim gimnazijcem ostal v prijetnem spominu.  Jasna Plahuta, šolska svetovalka

2. oktober 23

Letošnja izmenjava z nemško šolo Carl-Burger-Schule Mayen se je za večino sicer odvijala po načrtih, a moram zaradi svoje izkušnje to trditev delno ovreči. Gostiti dekle, ki mi je bilo dodeljeno, je bil vsekakor svojevrsten izziv. Vseeno se bom potrudila prikazati prijetnejšo plat, ki jo je izkusila večina. Naše druženje smo pričeli s srečanjem pred glavno železniško postajo, kjer smo se neučakani po dvomesečnem dopisovanju končno zagledali iz oči v oči. Takoj nam je bilo jasno, da se bomo med seboj sporazumevali po angleško, saj se naš nivo nemščine kljub kopici znanja, ki nam ga je v zadnjih dveh letih predala prof. Kolbezen, ni mogel primerjati z drdranjem naravnih govorcev. V nedeljo smo bili prepuščeni sami sebi, kar nas je večina izkoristila za dnevni izlet, bodisi na Bled, bodisi po Ljubljani, nekateri celo izven slovenskih meja. Eden mojih sošolcev se je na naše začudenje odločil za Celje. Sama sem dan s svojo sošolko in najinima Nemcema preživela na ogledu Ljubljane. S sošolko sva si kar dodelili vlogo turističnega vodnika in sprehod do gradu zapolnili z naključnimi dejstvi o Plečnikovem mestu. Popoldne smo se odpeljali še do Bleda, kjer smo se – ironično – s sošolci množično srečevali ravno sredi blejskega otočka. Prosti dan smo zaključili z bowlingom in tudi tokrat nismo bili edini, ki smo se odločili tako preživeti nedeljski večer.Potek naslednjih dni je narekoval program, pripravljen s strani profesorjev. Z ravnateljem so nam namenili gostoljuben uvodni govor, v katerem so izrekli dobrodošlico in strnili bistvo izmenjave – medkulturno povezovanje in prilagajanje kot ključ skupnega bivanja. Pred pojedino s picami smo naše Nemce naučili vsaj besedo ali dve po slovensko in s kvizom preverili njihovo dotedanje poznavanje Slovenije, le da jim za razliko od nas tega ni bilo treba znati za oceno. Picam je sledil lov na zaklad po centru Ljubljane, ki so ga vse ekipe poskusile »brzinsko« opraviti, da bi nam ostalo čim več prostega časa.  Splošno znano je, da je na vsaki izmenjavi »nek pripetljaj«, pa tudi če ga ni, je sama po sebi utrujajoča, saj gost za teden dobi vpogled v življenje gostitelja, ki je stalno v pogonu, da dijaku na izmenjavi omogoči brezskrben in zanimiv obisk. Naši gostje so bili sprva nekoliko zadržani, a se mi zdi, da smo se do konca tedna drug na drugega dodobra navadili. Sprostili smo se tudi na torkovi celodnevni ekskurziji v Piranskih solinah, Piranu in Portorožu. Slovenska obala se mi zdi ena izmed lepših in bolj razbremenjujočih pokrajinskih enot Slovenije, ki jih turist med raziskovanjem naše zelene dežele ne sme izpustiti. Muzej piranske zgodovine, razgledi pri zvoniku cerkve sv. Jurija, skupinsko fotografiranje na Tartinijevem trgu, plavanje na portoroški plaži, nujen obisk portoroškega bara Cacao ter preprosto potikanje po mestu so nam zapolnili zgodnje popoldne. Isti večer je naš razred najel lovsko kočo na Dolgem mostu, da smo se vsi skupaj podružili tudi izvenšolsko. Naslednje jutro smo imeli čas, da smo se naspali, saj smo z rednim poukom pričeli šele 5. uro. Nemci so imeli ta čas priložnost spremljati, kako pri nas potekajo šolske ure. Skupaj smo imeli še samostojno projektno delo na temo aktivnega državljanstva, ki pa se je za slovenski del druščine nadaljevalo še v četrtek, ko so imeli Nemci ločeno ekskurzijo na Gorenjsko. Preizkusili so tradicionalno umetnost okraševanja lectovih src in se sprehodili do Tamarja. Zadnji dan je bilo poskrbljeno, da zopet vklopimo svojo kreativno žilico in sestavimo končno prireditev za starše in profesorje. S kombinacijo plesnih, pevskih in govornih predstavitev smo skupaj v poljanski dvorani zaobjeli in podoživeli lepe trenutke izmenjave. Seveda smo poskrbeli, da je bila vsebina jezikovno pestra in produkt novih vezi, ki smo jih sklenili z naključno nemško skupinico, o kateri še pol leta nazaj ne bi znali povedati besede. Vsak je prispeval tudi nekaj sladkega za pod zob, da smo si lahko privoščili bogato končno pogostitev v eni izmed učilnic poleg dvorane v tretjem nadstropju naše šole, ki se je mimogrede, če se lahko pohvalimo, Nemcem po videzu zdela imenitnejša kot njihova domača ustanova.  Za ljubitelje zabav je bil v petek zvečer organiziran dijaški žur, za druge pa se je našel kakšen drug kotiček za nazdravljanje preteklemu tednu, skratka primerno smo se uspeli naužiti mednarodne družbe pred slovesom v soboto zjutraj, ko smo se spet vrnili na izhodiščno točko in našim mayenskim prijateljem zaželeli čim lepšo pot –  s kolikor toliko zanesljivim javnim potniškim prometom – nazaj v Nemčijo. Zapisala: Kaja Ciber, 3.G

29. september 23

Z dijakinjami, ki se pripravljajo na maturo iz umetnostne zgodovine, smo se 23. 9. 2023 odpravile na strokovno ekskurzijo in si ogledale nekatere najlepše umetnine Štajerske. Oblaki in dež, ki so dramatično barvali nebo, nas ta dan niso zadržali doma in nas tudi niso prav nič motili.  (foto: Nina Ostan)