Novice

10. december 24

Secesijske zgradbe v Rigi, srednjeveški gradovi, parki in peščena plaža – vse to je LATVIJA Poleg že tradicionalne ekskurzije v Istanbul smo se letos odpravili na nasprotni konec Evrope: Latvijo. V petih pestrih dneh smo si ogledali glavno mesto te pribaltske države - Rigo , obiskali številne stavbe, ki so v zgodovini Latvije igrale pomembno vlogo ter se sprehodili po nacionalnem naravnem parku in peščeni plaži ob bučanju valov Baltskega morja.   Prvi dan naše ekskurzije je bil potovalno obarvan, saj smo se že zjutraj odpravili na dolgo pot iz Ljubljane v Rigo, kamor smo prispeli šele zvečer, vseeno pa ob ravno pravšnji uri, da smo se udobno namestili in razgledali po modernem hotelu.Naslednji dan smo se z vlakom odpeljali do Riškega zaliva, natančneje do nekdanjega počitniškega naselja Jūrmala. V socialističnih časih je tja zahajali sovjetska elita in drugi premožni prebivalci Rige. Poleg sprehoda po peščeni obali smo si ogledali tudi tipične lesene počitniške hiše (dače) in barvito pravoslavno cerkev Kazanske matere Božje. Z vlakom smo se nato vrnili v Rigo, kjer smo imeli čas za kosilo, naša najbolj priljubljena izbira so bili пельмени (pelmeni) - tradicionalna ruska jed - na glavni mestni tržnici. Sledila je hoja do muzeja Art nouveau, med katero sta nam latvijska vodička ter prof. Pintar predstavili različne smeri arhitekturne secesije, prisotne v Rigi. Tretji dan smo se z avtobusom odpeljali do nacionalnega parka Gauja, kjer smo si, v ozadju jesenskih gozdov, ogledali tudi tri srednjeveške gradove, Gutmanovo jamo in arheološki park Ariši. Nazadnje smo se podali še v skrivnostni, nekdanji sovjetski bunker. Slednji je bil zgrajen za riško politično elito v primeru nujne evakuacije, saj bi se ta lahko v zaklonišče umaknila v manj kot eni uri in tam nemoteno prebivala več mesecev. Četrti dan smo večinoma preživeli na sprehodu po Riginem mestnem središču. Na poti smo si ogledali luteransko cerkev sv. Petra, latvijsko narodno opero in znameniti Spomenik Svobode. Obiskali smo tudi muzej Hiše Bratovščine Črnoglavcev, kjer smo preko vodenega ogleda spoznali življenje te trgovske bratovščine. Na poti do glavne tržnice smo se ustavili še v katedrali Kristusovega rojstva, največji pravoslavni cerkvi baltskih držav. Med potjo smo videli tudi latvijsko Akademijo znanosti, katero smo takoj prepoznali po njeni 'tortasti' obliki sedmih stolpnic v Moskvi. Nato smo se odpeljali še do avtomobilskega muzeja, kjer pa smo si ogledali eno največjih zbirk starih avtomobilov v Evropi. Zadnji dan ekskurzije nas je pot zopet zanesla v Rigino središče, in sicer, tokrat smo si ogledali srednjeveški del mesta. Videli smo hišo Trije bratje, se sprehodili po ulici Jauniela do riškega gradu, do trga Līvu in švedskih vrat v srednjeveškem grajskem obzidju. Nato smo imeli, pred odhodom na letališče, še ravno prav prostega časa za ponovno porcijo pelmenov, nakup suvenirjev in zadnji pohod skozi mestno središče. Besedilo: Lili Accetto Vranac in Zala Ajda Anžič, 4.D

5. december 24

V soboto, 30. novembra 2024, so dijaki, ki se pripravljajo na maturo iz umetnostne zgodovine obiskali srednjeveške samostane na Dolenjskem (Stična, Pleterje, Kostanjevica). Ogledali so si ogledali zbirko halštatske umetnosti v Novem mestu, dela slovenskih ekspresionističnih umetnikov v Kostanjevici in pobliže spoznali vsebino poslikave viteške dvorane v Brežicah. Ob tem so prisluhnili še koncertu slovenskih učiteljev citranja. Dan je bil poln doživetij in umetniških vtisov. Foto: Mia Štupica

4. december 24

V torek, 10.12.2024, ob 14.15 vas vljudno vabimo na predvajanje dokumentarnega filma Temni pokrov sveta, ki se bo odvijal v šolski dvorani. Po filmu pogovor z ustvarjalci, tudi z izjemnim letalcem, fotografom, alpinistom in okoljevarstvenikom Matevžem Lenarčičem, ki na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja.

28. november 24

Letos nam je bil žreb naklonjen in pet jezikovnih mojstrov zastopa našo šolo 28. 11. 2024, ko v 27 državah EU poteka prevajalsko tekmovanje za srednješolce, rojene v letu 2007. Naši izbrani mladi prevajalci so: Zarja Debeljak, Mila Gorkič, Tibor Hvala (vsi iz angleščine v slovenščino), Kristina Stojanovska (iz španščine v angleščino) in Roza Fijavž (iz angleščine v nemščino). Na tekmovanju sodeluje 9 slovenskih srednjih šol. Zmagovalni prevod bo razglašen v začetku februarja 2025. Besedilo: Petra Hrovat Hristovski

28. november 24

Na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni, ki je potekalo v petek, 22. novembra 2024, je Ajda Prašnički (3.g) osvojila ZLATO PRIZNANJE, pri čemer velja poudariti, da je bilo v državi podeljenih le pet zlatih priznanj.Laura Petrin (3.d) in Veronika Buda (3.h) sta prav tako dosegli odličen rezultat ter prejeli SREBRNI PRIZNANJI. Iskrene čestitke vsem tekmovalkam za trud, znanje in odlične dosežke!                                                                                    Mentorica: Erika Jarić 

25. november 24

Na šoli gostimo razstavo »Na vroči strani Alp«, ki orisuje posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo v Sloveniji občutili, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Njen poglavitni namen je prikazati, da podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo življenju, kot ga poznamo danes, a da hkrati še ni vse izgubljeno: še vedno namreč lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo. Razstava je uvod v raznolike šolske dogodke in projekte, ki se bodo vezali na podnebno krizo. 

25. november 24

Poprejšnjo soboto, 16. novembra, smo jo pod vodstvom prof. Ostan mahnili na beneški bienale, kjer smo dan preživeli v nepretrganem soočenju z izbrano sodobno umetnostjo. Tako ni čudno, da je vse vtise, ki nam jih je podarila taka izkušnja, preprosto nemogoče strniti v par vrstic. Razstava, z naslovom »Tujci povsod«, je namreč izrazila kompleksnost kriz – okoljskih, vojnih, predvsem pa migracijskih – ki vselej prežemajo naš svet, tako v preteklosti kot v sedanjosti in prihodnosti. Mnogokatera podoba, ki je včasih izobraževala, nato ganila in še ganila, pa je med dijake in med profesorje dala prav poseben sad – vodila je v igro interpretacij, uživanje impresij in nenazadnje v razposajeno polemiko, ki jo je mogla ustaviti le nova podoba, dokler se ni proces ponovil. Lahko pa jamčim, da je prav vse to toliko bolj popestrilo ekskurzijo in nam omogočilo, da produktivno črpamo njeno bogato snov, medtem ko začarani gledamo. Besedilo: Naša Kolenik

21. november 24

Zgodovinski uspeh poljanske ženske odbojkarske ekipe, naša borbena dekleta so osvojila so 1. mesto regijskega prvenstva! Držimo pesti za nadaljnje uspehe in čestitamo!

19. november 24

Na državnem tekmovanju iz logike, ki je potekalo v soboto, 9.11.2024, na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, so naši dijaki dosegli naslednji uspeh:ZLATO PRIZNANJE sta prejela Anja Kopitar (1.f) in Tibor Hvala (3.h),SREBRNO PRIZNANJE so prejeli Maja Arko (1.d), Hana Majdič (1.b), Mark Frolov (1.h), Janja Dolenc (2.a) in Lara Perme (2.h). Vsem iskreno čestitamo! Za aktiv matematikov: Tone Prus, prof.

18. november 24

Ludvik II. Bavarski je bil zanimiv možakar, ki je svoje življenje posvetil vprašanju »Kako se najbolj učinkovito in najdlje časa izogibati bankam, ki zahtevajo denar, ki si jim ga dolžan, hkrati pa z njim zgraditi čim več gradov, ne da pri tem bankrotiral in uničil svojo kraljevino?« Na prvi dan jesenski počitnic smo se skupina dijakov in dijakinj Gimnazije Poljane odpravili na tridnevno potovanje po Bavarski. Večina nas je imela v mislih pravljične gradove in naša pričakovanja so se uresničila.Grad Herrenchiemsee, na katerega smo prvi dan šli z ladjico, spominja na Versajsko palačo, ki je Ludvika II. tudi navdihnila pri gradnji tega gradu. Gre za bogat grad, ki pa vseeno deluje malce prazen. Drugi grad, Linderhof, ki nam je bil predstavljen kot intimnejši kotiček za Ludvikov odmik (kraj je poznal iz otroštva),  pa nam je dal vpogled v njegovo zasebno življenje. Ludvik je večino časa sameval in se kar sam romantično sprehajal po grajskih vrtovih. Poleg gradov je bil Ludvik II. iz nepoznanega razloga obseden s pavom, katerega je uporabljal kot svoj simbol. Če kralja ni bilo doma, je bil kip pava v dvorcu, če je bil doma, pa so kip postavili pred grajski vhod. Tu se je pojavila težava: naš Ludvik je bil v dvorcu brez svojega ljubega pava, ker je bil ta seveda zunaj. In kako je rešil ta problem? Logično, priskrbel si je še en kip pava za notranje prostore, da se taka situacija ne bi več ponovila. Fascinantno je bilo videti primerjavo karakterjev vseh gradov in njihovo arhitekturo, ki je bila navdihujoča. Najbolj opevan grad Neuschwanstein, ki nam je bil predstavljen kot viteški grad, pa je poklon srednjemu veku (še ena strast Ludvika II.). Gradovi so bili sami po sebi veličastni, vendar je bil zanimivejši človek za njimi. Zakaj je Ludvik II. Bavarski sploh gradil gradove? Preprosto: Bil je nekoliko nor. Koliko nor? Dovolj nor, da je v svojem gradu postavil takoimenovano »mizico, pogrni se«. Gre za sistem, ki je pred vsako jedjo mizo spustil v nižje nadstropje, kjer so služabniki pripravili obrok, ga dali na mizo in jo dvignili k Ludviku. S takšnimi inovancijami je Ludvik svojo samotnost in pomanjkanje socialnega stika samo še bolj poudarjal. Zanimivo je bilo tudi prijateljstvo med Ludvikom in njegovim najljubšim skladateljem Richardom Wagnerjem, ki je kralja večkrat finančno izkoristil. Kako se konča kraljeva zgodba? Ludvika so na koncu vladni uradniki le dobili, aretirali, razglasili za norega in ga odpeljali k doktorju Guddenu v grad Berg (v katerem je bil prej njegov brat, ki je bil tudi označen za neprištevnega). Naslednji večer so našli Ludvika II. ter doktorja Guddena oba utopljena blizu posestva, kar je dokaj ironično, saj je Ludvikov oče umrl iz enakega razloga. Ludvikova smrt ni jasno določena in je še danes tema razprav. Naše potovanje pa ni bilo samo okoli Ludvika II. Ogledali smo si vasico Oberammergau, kjer že več kot 350 let potekajo pasijonske igre in spoznali mesto München. Obiskali smo tudi BMW razstavo in Olimpijski park.  Profesoricam Kolbezen, Klopčič in Ajdovec se iskreno zahvaljujemo za vso organizacijo spremstvo na ekskurziji. Naš tridnevni izlet je zelo popestril tudi samostojen ogled Münchna in njegovega mestnega jedra, na katerem smo ustvarili še veliko drugih nepozabnih spominov. Poleg lepih spominov, novih prijateljstev in izkušenj, pa smo med našo ekskurzijo vsi izvedeli veliko novih stvari, če ne drugega to, da je bil Ludvik II. nekoliko nor. Do kakšne mere pa lahko presodite sami. Besedilo: Maj Žižek, 1.B