Izmenjava 3.C

V petek, 13. 12. 2024, pikico po polnoči, smo na Streliški ulici pričakali španske dijake in učitelje. Prva noč je bila zelo kratka, a polna pričakovanj.
Sobota je bila namenjena dnevu z družinami, kar je pomenilo priložnost, da na svoj način predstavimo Slovenijo; lahko bi se podali na izlete, uživali v mestnih aktivnostih ali pa dan preživeli z raziskovanjem domače kavč kulture. Vendar pa je skoraj cel razred imel edinstveno idejo, da peljemo svoje goste na Bled. Le kdo bi pomislil na to? Predstavljajte si naše presenečenje, ko smo na sprehodu okoli jezera ali sredi kavice srečali skoraj cel razred, kot da smo načrtovali razredni izlet. Zvečer je sledil razkol – eni so šli na BNK, drugi na romanje po mestu. Španci so torej v enem dnevu spoznali vse slovenske znamenitosti: grad, jezero, burek.
V nedeljo smo že ob 8.30 stali na parkirišču parka Tivoli, oboroženi s sendviči in športno opremo. Odpeljali smo se na Jezersko, kjer nas je čakalo krpljanje in tubanje. Čeprav smo Špance popolnoma izčrpali, je dan minil v športnem duhu. Španci so dokazali, da se lahko tudi brez snežnih izkušenj znajdeš – še posebej, če namesto krpelj preizkušaš "tehniko drsenja po hrbtu". Po povratku v Ljubljano smo španske goste peljali na kuhančka (ker zakaj pa ne), a kljub trudu smo jim bili na koncu prisiljeni burek prodati kot nacionalni zaklad.
V ponedeljek smo izmenjavo uradno otvorili s sprejemom na šoli. Z nagovorom ravnatelja in glasbeno točko smo poskrbeli za svečano vzdušje, lov na zaklad pa je bil vse prej kot svečan. Čeprav je bilo tekanje po Ljubljani bolj podobno kaotičnemu maratonu, smo vsi na koncu našli zaklad – odmor oziroma kosilo. Popoldne smo Špance izzvali na športnih igrah, kjer smo jih "gostoljubno" premagali. Če so nas vsaj malo preklinjali v španščini, tega nismo razumeli.
V torek so Španci hospitirali pri pouku, mi Slovenci pa smo se "veselili" rednih ur. Pred odmorom smo se zbrali v predavalnici, kjer so nekateri dijaki predstavili Slovenijo skozi šport, naravo, jezik in kulturo. Popoldne je bilo namenjeno delavnicam, kjer smo se razdelili v skupine in razpravljali o podnebnih spremembah, človekovih pravicah in pomenu države. 

S težkim srcem smo se morali v sredo za nekaj ur ločiti od španskih dijakov, ki so se odpravili na ekskurzijo po Sloveniji. Slovenski dijaki smo medtem opravili ure aktivnega državljanstva in obiskali radio Študent. Ko smo se zvečer ponovno srečali, so Španci navdušeno pripovedovali o Postojnski jami, Predjamskem gradu in Piranu. Seveda pa to še ni bil konec dneva :)
V četrtek smo dan začeli s pripravami na zaključno prireditev. Zadnji trenutek smo španske goste naučili refren pesmi Na božično noč, saj smo vendarle profesionalci v odlašanju (pesem je zaživela šele na nastopu). Ob 17. uri smo se vsi zbrali v šolski dvorani – starši, učitelji, dijaki in španski veleposlanik. Prireditev je bila sproščena in polna smeha, le kakšna solzica je bila na koncu potočena. Po uradnem delu smo se premaknili v učilnico, kjer so nas pričakali prigrizki in domače pecivo.
V petek, 20. 12., smo se morali s težkim srcem posloviti od španskih dijakov in učiteljev. Ljubljanska megla je sicer poskrbela, da so bile solze manj očitne, vendar pa smo vsi vedeli, da so tam. Izmenjava nas je vse obogatila – ne le s spomini, ampak tudi s kupom zabavnih anekdot, ki jih bomo še dolgo pripovedovali.

Za organizacijo in podporo pri izvedbi izmenjave se zahvaljujemo profesorici španščine Natali Žlajpah in profesorici angleščine ter razredničarki Simoni Sašek, ki sta s svojo predanostjo omogočili nepozaben teden.

Besedilo: Kristina Stojanovska, 3.C