Novice

25. marec 26

Dne 11. marca so Poljane postale središče galaksije fizikalnega znanja, saj smo gostili regijsko tekmovanje iz fizike. V naših učilnicah se je tega dne sestalo okoli 200 dijakov iz Ljubljane, Kamnika in Litije, ki so se pomerili v zahtevnih fizikalnih izzivih. Z velikim veseljem sporočamo, da je v 2. skupini, kjer so tekmovalci merili moči v termodinamiki in elektriki, zmagal naš Bojan Brdar Turk iz oddelka 4D. Aprila se bo udeležil državnega tekmovanja. Držimo pesti!Za svoj odlični rezultat je priznanje prejel tudi Vid Petelin iz oddelka 4G. Bravo! Vsem tekmovalcem čestitamo za pogum in znanje,Bojanu in Vidu pa iskrene čestitke za odličen rezultat! Besedilo: Nada Žonta Kropivšek, prof.

25. marec 26

V Galeriji G+ na Gimnaziji Poljane je 10. februarja 2026 zavladalo posebno vzdušje. Po hodnikih in razstavnih kotičkih galerije so se zbirali dijaki, profesorji in obiskovalci, ki jih je povezovala ista radovednost: kakšne zgodbe letos pripoveduje projekt Berideli? Pri projektu je letos sodelovalo okoli 40 dijakinj in dijakov, ki smo skozi branje in umetniško ustvarjanje soustvarili razstavo. Berideli na naši šoli že več let spodbuja bralno kulturo ter ustvarjalnost dijakinj in dijakov, saj knjigo postavlja kot izhodišče za osebni in umetniški izraz. Otvoritev že pete razstave tega umetniško-bralnega projekta je potekala ob branju odlomkov iz izbranih del in predstavitvi ustvarjalnih odzivov dijakov. Razstava je nosila skrivnosten, na novo izmišljen naslov Razpočnost – besedo, ki v sebi združuje idejo razpoke in močnega poka, trenutka, ko se nekaj prelomi in hkrati na novo poveže. Projekt na naši šoli temelji na preprosti, a zelo močni ideji: dijaki preberemo eno izmed ponujenih knjižnih del po lastni izbiri, nato pa nanj ustvarjalno odgovorimo v mediju, ki nam je najbližji. Tako knjiga ne ostane samo prebrana, ampak zaživi naprej – v umetnosti in v našem osebnem razmisleku. Priprave na letošnjo razstavo so se začele že novembra, ko smo segli po raznolikem naboru knjig: od romanov in spominov do družbenokritičnih del in poezije, kot so Živalska farma, Vegetarijanka, Kurja fizika, Konje krast, Živalska kmetija, Trpljenje mlade Hane, Bend, Dobra družba, Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo in Vrnitev: Spomini Palestinke. Vsaka knjiga je odprla svoj svet in svojo razpoko, skozi katero smo lahko razmišljali o temah dobrega in slabega, preteklosti in sedanjosti, bližine in tujosti. Razpočnost kot naslov in osrednja ideja razstave izhaja iz besede razpoka. Ta predstavlja namišljeno mejo, ki jo lahko najdemo skoraj v vsaki zgodbi: med tem, kar je bilo, in tem, kar bo; med posameznikom in družbo; med »nami« in »njimi«. Berideli pa je prostor, kjer se te razpoke srečajo in trčijo ter ustvarijo pok – trenutek, ko se literarna zgodba prelije v umetniški izraz. Zato Razpočnost dobro opiše raznolikost in energijo projekta, kjer se literarni in umetniški svetovi združijo v skupni razstavni prostor. Ustvarjalni odzivi dijakov so bili letos zelo raznoliki. Med deli so obiskovalci lahko videli risbe, slike, fotografije in 3D-podobe, pa tudi kazalke za knjige, kratka filma z naslovoma Fressen macht frei ob romanu Živalska farma in Pelargonije, kot odziv na pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi plesno miniaturo in glasbene točke. Nekateri so izbrano delo interpretirali z literarno refleksijo ali kamišibajem – japonsko obliko pripovedovanja zgodb ob slikah. Vsako delo pa je nosilo oseben pečat ustvarjalca in hkrati pokazalo, kako različno lahko bralci doživimo isto besedilo. Sama sem v procesu ustvarjanja za razstavo še posebej začutila, kako odprt in svoboden je ta projekt. Zdelo se mi je dragoceno, da sem lahko res ustvarjala po svoje, brez vnaprej določenih pravil, in da sem lahko občutja, ki jih je v meni odprla knjiga, izrazila na način, ki mi je najbližji in najljubši. Ta občutek ustvarjalne svobode in osebnega odziva je bil zame verjetno najlepši del celotnega procesa – trenutek, ko literarna izkušnja postane nekaj mojega, notranjega in čisto osebnega. Posebej me je pritegnil kamišibaj z naslovom Volk pogoltnik, ki je nastal kot odziv na Živalsko farmo. Najbolj mi je bilo všeč, da je bilo izvirno delo aktualizirano, prirejeno in ponovno pripovedovano skozi basen. Zgodba je tako dobila novo plast, hkrati pa ohranila svojo družbenokritično. Kamišibaj pa kot medij omogoča zelo neposreden stik s poslušalcem – pripovedovalec in podobe skupaj ustvarijo občutek žive zgodbe, skoraj kot bi se odvijala pred nami. Volk pogoltnik je zato deloval hkrati preprosto in zelo močno: skozi živalske like je spregovoril o oblasti, manipulaciji in človeških slabostih, a na način, ki je bil razumljiv, aktualen in tudi rahlo ironičen. Prav ta spoj basni in sodobnosti se mi je zdel najbolj prepričljiv in zabaven. Zelo me je nagovorilo tudi delo Razbito ogledalo, ki je nastalo ob romanu Vegetarijanka. Gre za 3D-sliko na platnu, ki človeka takoj pritegne in se ga dotakne. V ospredju je imitacija okostja glave, obdana z vrtnicami in razbitim ogledalom. Ogledalo ne odseva celote, ampak razdrobljene dele, zato gledalcu ponuja možnost samorefleksije – vsak lahko v njem vidi nekaj svojega, a nikoli popolnega. Delo tako združuje lepoto in nelagodje, krhkost in bolečino; podobno kot roman sam. Prav občutek notranje razklanosti in tihe praznine, ki jo nosi protagonistka iz Vegetarijanke, je v delu zelo močno prisoten. Tudi sama sem želela ob ustvarjanju svojega dela zajeti prav to praznino. Moje delo z naslovom Brez poudarja odsotnost – ne le odsotnosti oseb, temveč tudi odsotnost čustev, misli, morda celo samega sebe. Naslov sem izbrala zato, ker sem želela, da gledalec najprej začuti tišino, praznino, šele nato pa začne razmišljati, kaj pravzaprav manjka. Zdi se mi, da je prav občutek odsotnosti in notranje praznine na neki način povezovalna nit številnih knjig, po katerih smo ustvarjali. V različnih zgodbah se vedno znova pojavlja razpoka med tem, kar je človek navzven, in tem, kar doživlja znotraj – in prav to razpoko sem želela ujeti tudi sama. Otvoritev razstave je potekala ob branju odlomkov iz knjig in obiskovalce z njimi popeljali v izhodiščne zgodbe del, ki so bila preoblikovana v druge umetniške medije. Ob tem so predstavili tudi lastne ustvarjalne odzive, ki so nastajali več mesecev. Dogodek zato ni bil le razstava, ampak tudi srečanje bralcev, ustvarjalcev in poslušalcev – skupni trenutek, v katerem sta literatura in umetnost postali eno in skupaj povedali novo zgodbo. Po že petih razstavah se projekt Berideli na Gimnaziji Poljane kaže kot pomemben del šolske kulturne identitete. Dijakom omogoča, da branje doživimo kot osebno raziskovanje in umetniško izražanje, ne le kot šolsko obveznost. Razpočnost pa je letošnjo razstavo povezala v celoto: v prostor, kjer se razpoke med svetovi ne zapirajo, ampak postanejo mesta srečanja. Tako Berideli znova dokazuje, da knjige niso le zgodbe na papirju, ampak živ material za razmišljanje, ustvarjanje in povezovanje. Posebna zahvala pa gre tudi mentoricam, ki so omogočile, da je projekt zaživel v svoji najboljši luči. To so Nina Ostan (vodja projekta), Katarina Torkar Papež, Nataša Žiger in Mateja Jakša Jurković. Besedilo: Zoja Avbar, 3.A, fotografije: Zoja Avbar in Julij Dominik Mrak

24. marec 26

V soboto, 14. marca 2026, je na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem potekalo državno tekmovanje iz znanja biologije. Uspehi naših dijakov so nas zelo razveselili, saj so osvojili 17 zlatih priznanj in 12 srebrnih priznanj. Še posebej smo ponosni na vrhunske posamične uvrstitve: 1. mesto v 1. letniku, 1. in 2. mesto v 3. letniku ter 1. in dve 5. mesti v 4. letniku. ZLATA PRIZNANJA so osvojili:Prvi letnik:Sonja Matysiak Avbelj, 1.F – 1. mesto, Ema Mioč, 1.D, Maruša Žagar, 1.G, Isa Snoj, 1.H in Veronika Zajc, 1.A. Tretji letnik:Jakob Zakrajšek, 3.G – 1. mesto, Iva Rozman, 3.G – 2. mesto, Ava Ravnikar, 3.G – 10. mesto in Julija Marolt, 3.G. Četrti letnik:Mai Mirtič, 4.C – 1. mesto, Laura Petrin, 4.D – 5. mesto, Jakob Majdič, 4.A  - 5. mesto, Mia Ratoša Rigler, 4.D – 9. mesto, Ajda Prašnički, 4.G, Zoja Klara Mauhar, 4.G, Gaja Gorup, 4.D in Iva Tomašić, 4.D. Prejemniki srebrnih priznanj so:Prvi letnik:Mojca Pongrac Kuzma, 1. F, Alina Kovač, 1.D, Taja Trobec Breznik, 1.G,  Zala Podlogar, 1.G in Brina Kostrevc, 1. A. Drugi letnik:Hana Burnik, 2.G in Rok Dejak, 2.D. Četrti letnik:Eva Pervinšek, 4.H, Marta Arko, 4.G, Vid Petelin, 4G, Ela Bakan, 4.D in Zarja Debeljak, 4. F. ZA IZJEMNE DOSEŽKE VSEM ISKRENO ČESTITAMO! Besedilo: Erika Jarić, prof.Fotografija: Zoja Klara Mauhar, 4.g

24. marec 26

Po za nas napornem prvem delu izmenjave v decembru smo se dijaki 3.H razreda veselili drugega dela in našega odhoda v Španijo. Prvi dan naše izmenjave se je začel v sončnem in veselem vzdušju, polnem pričakovanja. Ob 12. uri smo se zbrali pred šolo, se poslovili od staršev in se v spremstvu Jana in Tanje odpeljali proti letališču v Trstu. Čakal nas je let proti Valencii, od tam pa pot proti pokrajini Murcia, natančneje v manjše mesto Alcantarilla. Tam so nas že čakali naši gostitelji skupaj s svojimi starši, pa tudi učiteljici Alejandra in Maria. Po toplem sprejemu smo odšli  vsak v svoj ˝novi dom˝, kjer smo spoznali celotne družine in začeli z spoznavanjem španskega načina življenja. Nedeljo smo preživeli z gostiteljskimi družinami. Vsaka družina je pripravila različne aktivnosti. Veliko se nas je odpravilo na znamenito plažo La Manga, ki je znana po tem, da lahko na eni strani opazujemo laguno Mar Menor, na drugi pa odprto Sredozemsko morje. Glede na španski ritem življenja smo se ponovno srečali in družili zvečer.  Ponedeljek je pomenil uradni začetek izmenjave. Zjutraj smo se zbrali pred šolo naših gostiteljev, kjer so nas v šolski dvorani toplo pozdravili učenci,  ravnatelj Martin in Conchi, koordinatorica naše izmenjave.  Po uvodnem pozdravu smo preko zanimivega kviza spoznali nekaj značilnosti Španije ter pokrajine in mesta Murcia. Sledile so zanimive delavnice z naslovom European Debate. V skupinah smo razmišljali, razpravljali in debatirali o različnih temah, povezanih z Evropsko unijo in njenimi državami. Spoznali smo tri discipline v debati, saj ima šola Samaniego, kjer smo gostovali, najboljše debaterje v Španiji. Tako smo se na primer morali odločiti, ali se strinjamo s trditvijo ˝Bolj pomembno je biti Evropejec kot prebivalec svoje države˝  in svojo izbiro tudi argumentirano zagovarjati. Debata je bila res intenzivna in kar naporna. Po kosilu smo se z avtobusom odpravili v središče Murcie. Tam smo sodelovali v krajšem lovu na zaklad, ki nam je na zabaven način pomagal raziskati mesto.  V torek smo se poljanci z avtobusom odpeljali do obmorskega mesta Cartagena. Zaviti v vsa oblačila, ki smo jih imeli s sabo, smo si pod dežniki ogledali tamkajšnje zelo pomembno pristanišče in mestno hišo. Sledil je voden ogled muzeja zgodovine Cartagene. V muzeju smo si ogledali ostanke rimskega foruma, rimske hiše, templjev in rimskih term. Po krajšem počitku smo si ogledali še rimski amfiteater in se odpravili nazaj do pristanišča. S turistično ladjico smo obpluli in si ogledali zaliv. Po dokaj razburkani plovbi smo zaradi res slabega vremena kar v nakupovalnem centru pojedli kosilo. Pa se še malo sprehodili po trgovinah. Po vrnitvi pred šolo, kjer so nas že čakali naši gostitelji, smo večer preživeli nekateri v druženju, drugi doma pri družinah. V sredo smo se skupaj s Španci odpravili na izlet v Calasparro. Ob poslušanju glasbe smo se peljali mimo neskončnih nasadov oljk in citrusov. Obiskali smo kraško jamo Cueva del Puerto, kjer smo poleg kapnikov opazovali tudi kristale, ki so pod UV svetlobo žareli v različnih barvah. Zaradi slabega vremena smo namesto raftanja zapeljali do muzeja riža. Pridelava tega riža je drugačna od tipične pridelave, saj v teh krajih rastlina ne raste neposredno v vodi. Na tradicionalno špansko kosilo smo se odpeljali v restavracijo pri samostanu Nuestra Señora v kraju Calasparra. Zanimivo je, da je samostan vzidan v naravno jamo. Po vrnitvi v Alcantarillo in nekaj druženja z družinami so nas Španci zvečer peljali v center Alcantarille na večerjo. Četrtek je bil namenjen hospitacijam pri pouku, projektnemu delu in športnim aktivnostim. V projektnem delu smo morali primerjati Slovenijo in Španijo glede na izobraževanje, običaje, hrano in podobno. Španski profesorji so nam najprej pripravili učno uro ekonomije, na kateri smo skozi igro z lego kockami na zabaven, a produktiven način spoznavali vrline vodenja (LEGO serious play). Po razvedrilu z lego kockami pa smo se v različnih skupinah pridružili učnim uram kemije ali angleščine drugih španskih dijakov, kjer smo preverili tudi svoje znanje. Športne aktivnosti so za vse nas pripravili študenti športa. Skozi različne igre smo se še bolje spoznali in povezali. Pozno popoldne pa so nam Španci pripravili presenečenje, druženje ob prijetni mešanici slovenskih in španskih glasbenih valov.  V petek smo nadaljevali s projektnim delom in predstavitvijo za starše. Udeležili smo se tudi glasbenih delavnic, kjer so odmevali ritmi flamenka in španskih pesmi. Sproščeni smo se odpravili na ogled mlina in rimskega akvadukta  v Alcantarilli. Po prijetni pavzi za kosilo v mestu smo dokončali naše predstavitve.  Ob šestih zvečer smo se ob predstavitvah našega dela  predstavili staršem. Skupaj z zadovoljnimi starši smo se odpravili domov in nato vsi skupaj uživali še zadnji skupni večer.  Zgodaj zjutraj v soboto pa nas je pred šolo Samaniego že čakal avtobus, ki nas je odpeljal do letališča. Tako smo popoldne utrujeni, a srečni in polni spominov ter zgodb prispeli domov. V objeme naših družin. Spoznali smo nove kraje, novo kulturo, drugačne navade, nove ljudi. Veliko pa smo se naučili tudi o sebi. Enkratna izkušnja.  Zapisale: Sara Eniko, Liza Poljanšek in Sara Tušar, 3.H 

24. marec 26

V petek, 20. marca, smo praznovali svetovni dan frankofonije. Na ta dan so ambasadorji frankofonije obiskali več gimnazij po Sloveniji, da bi dijake seznanili s pojmom frankofonije in se pogovorili o pomembnosti učenja francoščine. Našo šolo sta obiskala eminentna gosta, gospod Boris Grigić, veleposlanik Hrvaške, in gospod Konrad Bühler, veleposlanik Avstrije, ki sta hkrati tudi frankofonska veleposlanika in predstavnika držav članic OIF (Mednarodna organizacija za frankofonijo, ki spodbuja učenje francoskega jezika, kulturno raznolikost, mir, demokracijo in trajnostni razvoj). Z dijaki sta se pogovarjala v odlični francoščini, jim zaupala, kdaj sta se jo začela učiti in kje vse jima pride prav. Skupaj smo si ogledali tudi prispevek o frankofoniji. Dijake sta prijazno pogostila z limonado in sacher torticami in jima popestrila petkov pouk francoščine.  Zapisala: prof. Tanja AšičFotografiji:  prof. Nataša Bratkovič

23. marec 26

V soboto, 21. marca, so se maturantke in maturantje umetnostne zgodovine udeležili maturitetne ekskurzije na Gorenjskem in na Primorskem. Ogledali so si številne umetnine v Kranju, Škofji Loki, v Crngrobu in Hrastovljah, pa tudi v Kopru in Piranu in preživeli lep, poln  in navdihujoč dan.  Besedilo in fotografije: prof. Nina Ostan 

22. marec 26

Na gregorjevo smo na naši šoli, in sicer pri uri slovenščine v 1.G, gostili dvanajst devetošolcev z OŠ Poljane pod mentorstvom učiteljice slovenščine Tatjane Rupnik Hladnik. V letu poezije Srečka Kosovela ob 100. obletnici njegove smrti so med nas na prav poseben način prinesli njegovega živega duha. V kratki, a dinamični in kreativni točki so uprizorili fragmente iz pesnikovega življenja ter domiselno predstavili njegovo delo, literarne smeri in odlomke pesmi. Posebej sta nas navdušili uglasbena interpretacija pesmi Pa da bi znal (priredba po Aldu Kumarju) ter ustvarjalna energija devetošolcev. Tej so se s tremi recitacijami po lastnem izboru pridružile tudi dijakinje 1. G. Uro smo zaključili s sproščenim druženjem ob domačem pecivu in obljubi, da gotovo kdaj zasnujemo tudi kakšen skupen projekt ali kako drugače oživimo medsosedske stike. Poročilo o njihovem obisku lahko preberete tudi tu. Besedilo in fotografije: Darinka Marc

18. marec 26

V začetku marca smo za vse oddelke 1. 2. in 3. letnika že četrtič pripravili projektni dan na skupno temo, letos Strah in pogum. Živahno dogajanje na šoli in zunaj nje povzemamo v strnjena poročila za vsak razred posebej.  Sledijo kratke reportaže iz vsakega razreda: Za 3.A: Strah in pogum skozi film Sodelujoča učitelja: Vid Skrbinšek (SLO) in Nataša Nakrst (ŠVZ) S 3.A  smo projektni dan v celoti izpeljali v Slovenski kinoteki. V prvem delu smo si ogledali ikonično grozljivko Noč živih mrtvecev (Night of the Living Deatd, 1968). Po ogledu filma smo se pogovorili o sprejemu in poskušali film umestiti v takratni ameriški kontekst. V drugem delu nam je pedagog kinoteke, Vitja Dominkuš Drev, predaval na temo zgodovine in teorije grozljivke. Dijaki so filmsko grozljivko primerjali z izvorom grozljivke v književnosti. Pri predavanju je bila dijakom najzanimivejša primerjava med mainstream in alternativno, art grozljivko. 

18. marec 26

V začetku marca smo za vse oddelke 1. 2. in 3. letnika že četrtič pripravili projektni dan na skupno temo, letos Strah in pogum. Živahno dogajanje na šoli in zunaj nje povzemamo v strnjena poročila za vsak razred posebej.  Sledijo kratke reportaže iz vsakega razreda: Za 2.A: Onkraj strahu: pot v tuj jezik, novo družino in nova prijateljstva Sodelujoča učitelja: Tanja Ašič (FRA) in Emil Lokar (ANG) Projektni dan smo začeli s pogovorom o tem, kaj nas čaka na mednarodni izmenjavi. Dijaki so povedali, česa jih je pri odhodu v tujino najbolj strah ter česa se najbolj veselijo – od novega jezika in nove družine do novih prijateljstev in zanimivih dogodivščin. Nato so izdelali svoje profile za izmenjavo, v katerih so predstavili svoje interese, hobije in nekaj zanimivosti o sebi. Za konec pa še najbolj zabaven del dneva: snemanje kratkih predstavitvenih filmčkov v francoščini. Iz vseh posnetkov smo sestavili en skupen video, ki bo francoskim partnerjem ponudil prvi stik z našimi dijaki. 

18. marec 26

V začetku marca smo za vse oddelke 1. 2. in 3. letnika že četrtič pripravili projektni dan na skupno temo, letos Strah in pogum. Živahno dogajanje na šoli in zunaj nje povzemamo v strnjena poročila za vsak razred posebej. (Na naslovni fotografiji: delavnica nudenja prve pomoči za 1.E.) Sledijo kratke reportaže iz vsakega razreda: Za 1.A: Strah pred? Pogum za ? Sodelujoča učitelja: Katarina Torkar Papež (SLO) in Filip Samobor (dramski igralec) Potek v dveh delih: 1. del 3. marca v šoli: skupinsko poročanje o ustvarjalnih nalogah po branju in pogovor o razpetosti posameznika med strahom in pogumom,2. del 30. marca: MGL, predstava ZMAJ Zmaj je dramska pravljica ruskega dramatika Jevgenija Švarca. Sodi med filozofska in politično angažirana besedila z izbrušeno kritično ostjo. V pravljici nastopa Lancelot, ki sicer ubije zmaja, vendar si zmago prilasti župan (predstavnik oblasti - Burgomister). Ljudje samoumevno in z veseljem sprejmejo drugega tirana, ko se znebijo prvega. Lancelot z začudenjem spozna: čeprav želi ljudi osvoboditi, ni dovolj ubiti zmaja, saj se pravi zmaj dejansko skriva v človeku, ki komaj čaka, da se bo polastil oblasti. Pikro sporočilo drame smo lovili skozi razmišljanje:-  o izgovorih, da se nič ne da spremeniti, in alternativah,-  o propagandi in prijemih, kako se obvarovati, da ji ne nasedamo,-  o konformizmu in oportunizmu in o notranjih zmajih in vajah poguma. Projektni dan smo na šoli zaključili s spoznanjem, da Strah pogojuje Pogum, zato je najprej treba uzreti notranje zmaje, da lahko krotimo zunanje. Umetnost pri tem pomaga, ker odstira resnico, saj postavlja brezkompromisno zrcalo času in prostoru, v katerem živi. Skupno stališče smo povzeli v Manifestu – protestu zoper nekritičnemu poklekarstvu.