Novice

10. februar 23

Snovalci bralne uprizoritve odlomkov iz Smoletove drame Antigona se za izjemen obisk na premieri zahvaljujemo vsem poljankam in poljancem, ravnatelju Gimnazije Poljane, Srečku Zgagi, ravnateljici Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Apoloniji Simon, sorodnikom in prijateljem nastopajočih ter častitljivim gostom. Polaskali ste nam z evforičnim aplavzom in z njim nagradili naše dolgotrajno delo. Če smo se uspeli približati umetnosti, smo potrdili le tisto, za kar v gledališču gre: za ustvarjalni akt igralcev in gledalcev, ki se sproži v igri med gledanim, sporočanim in doživljanim. Nas je tovrstna izkušnja odprla v sijajen proces, ki nam pomaga spoznavati sebe in svet. Zato bomo svojo interpretacijo slovite drame ponovili še 14. in 16. februarja ter 6. marca, vsakič  ob 19. uri, v dvorani Gimnazije Poljane. V imenu vseh ustvarjalcev predstave Katarina Torkar Papež

7. februar 23

  Nisem le to, kar sem, in svet ni samo to, kar vidim, čutim in otipljem. Zakoni drugi vodijo življenje, zato sem tu, da jih spoznam, zato sem tu, da zvem, kdo sem.     Antigona Dominika Smoleta je v svetu slepil in laži simbol iskanja smisla. Snovno ogrodje Sofoklejeve parabole je prestavljeno v Tébe našega časa, ki so tehnokratsko utilitaristični prostor vsakdanjih navad in praznih dni.  Prepoved pokopa sovražnega Polineika sproži spopad med razumom in vestjo v človeku. Antigona je postavljena v zapletena razmerja svojega dvoma, odločitve in dejanja. Razum jo sooči s strahom pred smrtjo, saj ve, da bo za svoje početje kaznovana, notranji glas vesti pa ji prigovarja, naj se odloči za pravično ravnanje. Njen upor oblastni represiji, pragmatičnemu hedonizmu in konformizmu  raste iz uzrtja bistva bivanja. Odreče se videzu, ker hoče resnico. Svojega brata mora poiskati in pokopati, saj je pieteta do mrtvih zanjo nedvoumna. Iskanje Polineika postane sinonim za ljubezen, spravo, mir, resnico, moralo, vest in sočutje.  Antigonin konflikt s kraljem Kreontom zato ni zgolj konflikt med posameznikom in oblastjo, ampak je filozofski bivanjski problem. Razpre se v gnanosti za Dobrim.  Zakaj prav Antigona? Ker skoznjo odzvanja testament mitične davnine za sedanjost in prihodnost.Ker vedno znova zastavlja vprašanje, kako se upreti svetu vladajočih laži in kako slediti resnici. Ker v osveščenem posamezniku tli naravna težnja po vrednotah, ki se v slehernem času znajdejo v krizi, zato pritrjuje nujnemu opredeljevanju do njih.   Zakaj bralna uprizoritev?Antigona v drami ne more biti fizično prisotna, ker je zamišljena kot ideal. Svet bi jo umazal, takoj ko bi se pojavila v njem. Vendar je duhovno vseprisotna.  Zato vznemirja dvor, ki  je statično ujet v banalnosti, ne doživi peripetije, vrti se v svojem mrtvem ždenju. Udobno sedi in redi svojo samozadostno zgodbo. V gibanju je lahko le Paž, ki spozna, da je videz varne stvarnosti varljiv.  Vstopa v antigonski svet in poantira glavno idejo. Skozenj zveni Antigonina visoka pesem, ki ji je smiselno pozorno prisluhniti. Odrska iluzija dogajanja se zato umakne koncertnemu branju. Katarina Torkar Papež

6. februar 23

Reportaža z zimskega športnega dne 25. januarja 2023   Dijakinje in dijaki so lahko izbirali med več možnostmi:  smučanjem in deskanjem na Krvavcu,  pohodom ob morju (Strunjanska krožna pot),  pohodom po Tivolskem in Šišenskem hribu v kombinaciji z drsanjem v Hali Tivoli,  aktivnostmi v ŠD GIB  in zimskimi aktivnostmi na Jezerskem.    Za aktivnosti na Jezerskem se je odločilo le nekaj dijakov, zato te dejavnosti nismo izvedli.   

6. februar 23

Dva dneva po svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta smo dijaki/nje četrtega letnika skupaj s štirimi profesorji/cami obiskali koncentracijsko taborišče v Auschwitzu. Iz mesta Krakov, kjer smo spali, smo potrebovali še kakšno uro avtobusne vožnje do taborišča. V pričakovanju hudega, nekateri v strahu tega, kaj bodo videli in kako bo to vplivalo na nas, ali pa enostavno zaradi jutranje nezgovornosti je avtobus tisto uro odsedel večinoma v tišini.  Obisk tega kraja je, kot tudi svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, del kulture spominjanja, ki skuša oživljati obljubo: »Nikoli več!«  Dijaki/nje smo ob informacijah, ki nam jih je predalo vodstvo v muzeju koncentracijskega dela Auschwitz I. in ob ogledu uničevalnega dela Auschwitz-Birkenau, svoje misli posvetili dojemanju tamkajšnjega preteklega dogajanja. Bolj sami zase smo skušali doumeti zlo in trpljenje tolikih človeških usod. Ta dan za nas ni bil le dan učenja ali spominjanja, temveč tudi dan razmišljanja za boljšo orientacijo v prihodnosti in aktivnega ukvarjanja z zgodovino, kar je edina zaščita pred blodnjo rasizma, nacizma, nacionalizma in pred drugim zlom, ki se pojavlja v novih, včasih težko prepoznavnih oblikah. Ker pa ta del zgodovine počasi uhaja iz naše emocionalne in vsesplošne zavesti, je potrebno še z večjim trudom slediti pobudam preživelih, ohranjati spomin.  Zato je po mojem mnenju ključno, da si vsak ob obisku kraja, ki v sebi nosi toliko moči in zgodovine, enostavno pusti, da kraj vpliva nanj, nujno pa je tudi, da si upa zastaviti vprašanja, kot sta: »Kako je vse to povezano z mano in v kakšnem odnosu stojim do tega?« Kot kritična refleksija na videno. Med enourno vrnitvijo v Krakov je prav tako prevladovala tišina, morda posvečena prav tem vprašanjem. Sama zase lahko rečem, da mi je obisk prinesel posebno treznost in spomnil na človeško dolžnost.   Mira Gabriel, dijakinja 4.A     Oglejte si še fotozgodbo, ki jo je oblikovala Rosa Angela Romih, tudi dijakinja 4.A.

5. februar 23

Reportaža po prvem delu izmenjave za 3.A - izmenjava z Gimnazijo Orce Nikolov, Skopje Kot za vsa šolska leta na naši gimnaziji tudi za letošnje ni bilo moč predvideti, kaj se bo v njem dogajalo. Vseeno pa smo bili prepričani o tem, da bo, čeprav morda zveni klišejsko, nekaj nepozabnega in navdihujočega, hkrati pa polno zmede. Sicer imamo pred seboj še celo polovico leta, a omenjena pričakovanja so se že uresničila. Po nekaj letih zaprtja zaradi epidemije so bile letos spet obujene mednarodne izmenjave. To so tisti projekti, ko za en teden pustiš bodočemu prijatelju, da spi v tvoji sobi in prazni tvoj hladilnik. Na poti do šole imaš po novem družbo, popoldne pa izgovor, zakaj si ostal v kavarni do desetih zvečer. Našemu razredu, slovitemu 3.A, so bili dodeljeni Makedonci, s katerimi smo se, kot boste lahko prebrali, res dobro ujeli. V soboto, 3. 12. 2022, bi avtobus z gosti moral prispeti enkrat med deseto dopoldne in prvo uro popoldne. A zaradi manjših zapletov na njihovi dolgi, 17-urni vožnji z avtobusom iz Skopja, so naši partnerji prišli pred poljansko gimnazijo šele ob 17.30. Tako se je na žalost naš spoznavni večer skrajšal samo na slabo uro, a to je bilo več kot dovolj, da smo skupaj lahko obnovili znanje plesanja kola in makarene. Naslednji dan smo se vsi zbudili živi in končno naspani. Pred nami je bil dan z družino, za nekatere na belem snegu, za druge v jamah, tretje v gozdu, za nekatere celo v Benetkah, pa v muzeju iluzij, za ostale pa v udobju doma. Po navadi v ponedeljek zjutraj nihče ni dobre volje, a tokrat je bilo drugače. Pred nami je bil nenavaden teden s samo dvema urama ustaljenega pouka in mnogimi bolj zanimivimi aktivnostmi. Prvi dan smo v šoli imeli vse od učenja osnov slovenskega jezika za naše partnerje pa do zanimivih in živahnih razprav pri aktivnem državljanstvu, ki so trajale do večernih ur. Torek je minil na Gorenjskem, ob drsanju, hoji, goveji juhi ter plesanju polke. Sreda in četrtek sta za nas poljance minila na šoli, makedonski četrtek pa se je odvijal v Piranu in v Škocjanskih jamah. V tednu izmenjave smo imeli dve vrsti delavnic, in sicer dokumentarno ter glasbeno. Dokumentarna je, kot že ime pove, skrbela za dokumentiranje vsega finega, kar se je dogajalo med tednom, in urejanje teh posnetkov v prikupen filmček, ki smo si ga v petek skupaj ogledali in obujali spomine na prijetna doživetja tedna.  Udeleženci glasbene delavnice so bili zadolženi za uprizoritev makedonske ljudske pesmi Eleno kerko, s katero smo nastopili na slavnostnem božično-novoletnem koncertu 2022. 3.A smo jo s solistkama in ostalimi glasbeniki s profesorjem Trobevškom na čelu pridno vadili že od septembra, decembra pa nam je samo v nekaj urah vaje uspelo pridobiti še eno solistko in osvojiti tradicionalno kolo ter z nastopom otvoriti letošnji zimski spektakel. Lepo je bilo dneve končevati ob druženju, saj se na neformalne načine gotovo splete največ prijateljstev. Več časa kot smo preživeli z makedonskimi vrstniki, bolj smo bili neučakani glede potovanja v Skopje marca letos. Kot vedno tudi pri našem projektu ni šlo vse kot po maslu, a kljub mnogim uram zmedenosti in utrujenosti je ta teden res bil nekaj posebnega in v naših mislih ostaja v prijetnem spominu. Za organizacijo izmenjave se zahvaljujemo naši učiteljici francoščine in angleščine Petri Hrovat Hristovski, ki se nam zaradi bolezni ni mogla pridružiti v živo, je pa na daljavo bdela nad nami, Marku Trobevšku, našemu razredniku in učitelju slovenščine, ter vsem učiteljem, ki so nam še pomagali pri izvedbi. Tilen Mauhar, 3.A

3. februar 23

Kot vsak ponedeljek smo se tudi ta teden srečali na astronomskem krožku, ki ga vodi podiplomski študent astronomije Rok Kovač. Po navadi se družimo v učilnici 13, tokrat pa nas je na šolsko dvorišče privabilo Sonce. Da bi si ga pobližje ogledali, smo pri zadnjem vhodu postavili šolski teleskop. Naučili smo se ga sestaviti, uravnotežiti in naravnati, nato pa smo s pomočjo posebnega filtra opazovali sončeve pege.  Ob ponedeljkih Rok pripravi zanimiva predavanja o aktualnem astronomskem dogajanju, razvoju vesolja, nastanku različnih nebesnih teles, zanimivih posnetkih teleskopov in o drugih temah, ki jo ponuja neskončnost vesolja. Poleg ponedeljkovega srečanja so v sklopu krožka občasno organizirana tudi nočna opazovanja na Astronomskem observatoriju FMF-ja na Golovcu. Dijaki Gimnazije Poljane so letos začeli tudi tekmovati: v našo šolsko kroniko bomo za leto 2023 zapisali Katjo Šimenc iz 4. H, ki je osvojila kar srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz astronomije. Če te astronomija vsaj malo zanima, si toplo vabljen/a na astronomski krožek, vsak ponedeljek po 7. uri (14.15) v učilnico 13!   Besedilo: Lili Accetto Vranac, 2. D, fotografije: Tina Pintar, prof.

3. februar 23

Na državno tekmovanje v računalniškem razmišljanju ACM Bober sta se uvrstila Bojan Brdar Turk iz 1.D in Tibor Hvala iz 1.H.  Državno tekmovanje se je odvijalo 7. januarja 2023 na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Žal se tekmovanja Bojan Brdar Turk zaradi bolezni ni mogel udeležiti.   Tibor Hvala pa je osvojil odlično 2. mesto in s tem zlato priznanje.  Tibor se je na državno raven uvrstil tudi na tekmovanjih iz logike, razvedrilne matematike in na tekmovanju iz naravoslovje EUSO. Nekatera od teh še bodo.   Čestitamo za dosežen uspeh! Besedilo: Janez Malovrh, prof., fotografija: Lara Bizjak Kuk, 1.H

3. februar 23

Objavljena je nova epizoda podcasta Jabolka, hruške in knjige. Dijakinja Zala Trebežnik (4.g) se v pronicljivem pogovoru z avtorico knjige Zakaj ne pišem (Dijana Matković) med drugim dotakne tudi tematike šolskega sistema in drugih aktualnih mladostniških in družbenih tematik.Priporočamo v poslušanje, predstavljeno knjigo pa v branje:).

30. januar 23

V tednu od 23. do 27. januarja 2023 smo na šoli v okviru projekta Erasmus+ gostili italijanska učitelja s šole Il Nuovo Olivetti iz Torina ter španska učitelja s šole IES Antonio Serna Serna iz Albatere. Zanimala sta jih predvsem pouk tujih jezikov ter pouk glasbe. Z veseljem pa so jim naši učitelji in dijaki predstavili še klasični program, delovanje dijaške skupnosti, ustvarjalnost šolskega orkestra, mednarodne izmenjave na poljanski način ter Božično-novoletni koncert. Italijanski in španski učitelji so predvsem opazili in pohvalili srčnost dijakov in učiteljev, njihov medsebojni odnos ter veliko pripadnost, ki jo s svojimi obveznimi pa tudi prostočasnimi dejavnostmi izkazujejo Gimnaziji Poljane. Petra Novak

30. januar 23

Na VI. mednarodnem literarnem natečaju »Zimska zgodba«, kjer so sodelovali dijaki iz Grčije, Turčije, Poljske, Romunije, Italije, Velike Britanije, Francije, Rusije, Estonije, Etiopije, Slovenije…, je v kategoriji do 17 let zmagala dijakinja Gimnazije Poljane Kanisaja Nika Kovačič iz 3. b razreda z zgodbo »La tristeza que viene con la fiesta« (Žalost, ki pride z zabavo), napisano v španščini (zgodbi je dodala tudi objavljeno ilustracijo). Kanisaji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko španskih izkušenj in novih sestavkov! Mentorica: Natali Žlajpah