Astronomski krožek

Nazaj

Občasno pripravimo tudi opazovanje nočnega neba za vse zainteresirane na šoli ali opazovanje Sonca. Na šoli imamo tri različne teleskope. Nočna opazovanja pripravimo na Grajskem griču, opazujemo planete in Luno skozi teleskop ter se učimo orientacije na nebu. Sončeve pege in izbruhe lahko opazujemo kar s šolskega dvorišča.

Rok Kovač, mentor krožka, in Katja Šimenc, ki je osvojila srebrno priznanje na državnem tekmovanju. Fotografirala Nada Žonta Kropivšek v Tržaškem astronomskem observatoriju pri Bazovici.

Katja Šimenc pri opazovanju Sonca

Nočno opazovanje neba

Utrinek, kam si izginil? (naslovnica)

Novice

13. maj 26

Astronomsko opazovanje

V četrtek, 23. aprila, tik pred začetkom dolgo pričakovanih prvomajskih počitnic, je šola organizirala astronomsko opazovanje. Sama sem po treningu torej odkolesarila v klanec proti Ljubljanskemu gradu. K sreči sem na polovici poti srečala sošolko, tako da sem precej zadihana in olajšana stopila s kolesa in pot nadaljevala skupaj z njo. Pred in za nama se je začelo nabirati vedno več ljudi, ki so se v somraku počasi pomikali navkreber. Teleskopov in profesorjev ni bilo težko najti, saj jim je poleg gruče dijakov družbo delala še antena, ki je pokončno stala sredi našega zbirališča in se stegovala proti sivemu nebu. Marsikdo, ki je že pokukal skozi teleskop, je zdaj postaval po travniku, naša skupinica, ki se je šele začela nabirati, pa se je med klepetom postavila v kolono, kjer smo vznemirjeno čakali, da pridemo na vrsto. Ko sem končno pokukala skozi odprtino teleskopa, ki me je spominjala na mikroskopov okular, najprej razen teme nisem videla ničesar. Šele po nekaj minutah vrtenja gumbov in zame popolnoma nerazumljivega uravnavanja te nenavadne, podolgovate naprave, mi je profesor pomignil, naj poskusim še enkrat in takrat sem ga končno zagledala. Jupiter je bil velik, bel in podoben mentolovim bonbonom, ki jih babice vedno hranijo v svojih torbicah. Ponosno in okroglo se je izrisal v teleskopu in ko sem ga opazovala še nekaj trenutkov, sem opazila proge, ki so se vlekle po njegovem napetem površju. Temo okoli njega so prekinjale le štiri majhne pikice, njegove lune, ki so svetlo mežikale dol na Zemljo: Io, Evropa, Ganimed in Kalisto. Pri vsem skupaj me je najbolj presenetilo dejstvo, da je bil ta peti planet od Sonca skupaj s svojimi lunami na videz tako blizu. S prostim očesom je bil videti kot majhna zvezda, o lunah pa se mi brez teleskopa še sanjalo ne bi. Zdelo se mi je precej neverjetno, da je lahko ta dolga, draga cev kar tako premagala vse tiste milijone kilometrov, ki so nas od planeta ločevali. Tako močno je bil približan, da bi se ga človek skoraj lahko dotaknil. Gledali smo tudi Luno in kraterje na njej, saj je bila ravno v krajcu, ko so zaradi senc kraterji najbolj izraziti. Ampak Jupiter me je vseeno bolj omrežil. Tudi Wikipedija piše: »Rimljani so največjemu in najsvetlejšemu planetu nadeli ime svojega najmogočnejšega boga, saj sta oba predstavljala vrhunec moči in sijaja, eden na nebu, drugi v mitologiji.« V resnici smo si kljub dolgi vrsti Jupiter z lunami precej hitro ogledali, smo pa zato še dolgo ostali na gričku in klepetali o vsem, kar nam je padlo na pamet. Zdelo se je, kot da so bili pogovori v temi, pod zvezdami še bolj pristni in sproščeni kot običajno. Med opazovanjem neba sem izvedela marsikaj novega, vendar mislim, da sem največ odnesla od druženja in debatiranja po njem. Anteni smo delali družbo kakšni dve uri, preden je kruta realnost počasi začela kapljati iz naše podzavesti in nas napodila domov. Preden smo se s sošolkami dejansko odpravile, smo se poslovile in spet zadržale še vsaj trikrat, potem pa smo vendarle pobrale svoje stvari in se počasi začele spuščati po hribu navzdol. Večer je bil res na polno izkoriščen, vseeno pa sem se že zelo veselila toplega tuša, malo manj pa domače naloge, ki me je še vedno čakala na pisalni mizi. Zapisala: Eva Mlakar, 1.H

Preberi več

13. maj 26

Messierjev maraton 2026

Med zadnjim marčevskim vikendom (28. - 29. 3. 2026) smo se člani viškega in poljanskega astronomskega krožka udeležili Messierjevega maratona v Trnovem nad Novo Gorico. To je tekmovanje, kjer se na nočnem nebu običajno išče 110 različnih objektov, kot so meglice, različne kupice in galaksije, ki jih je odkril Francoz Charles Messier. Letos smo tem dodali še 2 objekta, in sicer razsuti kopici Ha in Hi Perzeja. Tja grede smo najprej v prtljažnik skrbno položili in zavili punčice svojega očesa - naše teleskope. Nato smo se vičani in poljanci skupaj posedli v kombi in se z 0.5 kg krompirčka pod roko odpravili na pot. Ker smo prišli malo pred začrtanim prihodom, smo si imeli priložnost ogledati sonce skozi poljanski solarni teleskop. Na slednjem so bili lepo vidni sončni izbruhi (na obrobju sonca in v kontrastu z ozadjem) ter sončeve pege, ki so vidne kot temne točke na soncu. Poleg tega smo v tem času parkrat brcnili žogo z bežigrajčani, pojedli svoje sendviče, se preoblekli v toplejša oblačila in postavili teleskope. Zaradi muhastih oblakov smo morali samo opazovanje zamakniti, smo pa zato v objektiv nekaj časa lovili tudi Luno, ki se je svetila dovolj, da smo jo lahko ujeli med oblaki v zelo kvalitetni resoluciji. Med iskanjem objektov smo zmrzovanje tolažili s čajem, s kratkimi premori, ko smo šli po napolitanke, in deljenjem lastnih nalepk našega teleskopa (poimenovanega Črv), ki jih je za to priložnost naredila Lena Štelcer. Velika zahvala gre tudi Roku Kovaču, našemu krasnemu mentorju, ki je skrbno beležil naša odkritja, nas usmerjal pri iskanju in sodeloval tudi v iskrenih pogovorih o Streli McQueenu in ostalih legendarnih risankah. Dijakinji, ki sva zastopali poljanske astronome – Lena Štelcer in Julija Kozamernik, sva do 1. ure zjutraj, ko so se oblaki množično vrnili, našli 17 objektov. Iskanje nama je oteževala zelo svetla Luna in nagajivi oblaki, ki so zastirali tako objekte kot tudi ozvezdja, po katerih sva se ravnali. Po razglasitvi rezultatov ter podelitvi priznanj smo se lotili kartanja in pogovorov med sabo in z drugimi tekmovalci. Okoli štirih smo nekateri omagali in zaspali, a smo ob 7h kljub zaspanosti vsi skupaj šli na krajši sprehod, nato pa za sabo pridno pospravili in se vsi neprespani odpravili nazaj domov. Besedilo: Julija Kozamernik, 3. EFotografije: Julija Kozamernik, Rok Kovač in Astronomsko društvo Nova Gorica

Preberi več

30. april 25

Na druženju astronomov iz cele Slovenije

V soboto, 5. aprila, smo se z astronomskim krožkom udeležili 17. Messierjevega maratona v Trnovem pri Gorici. Vsakoletni dogodek je namenjen druženju astronomov iz cele Slovenije, hkrati pa ima tudi tekmovalni del, v katerem se opazovalci pomerijo v iskanju Messierjevih objektov. Gre za katalog 110 meglic, zvezdnih kopic in galaksij, ki jih je pred 250 leti odkril francoski astronom Charles Messier. Opazovanje poteka celo noč in zahteva dobro poznavanje neba, saj uporaba računalniško vodenega iskanja ni dovoljena. Letos je bilo tekmovanje še posebej zahtevno zaradi svetle Lune in slabega vremena, tekmovalci so namreč objekte iskali skozi redke luknje v oblakih. Naši dijakinji Lena Štelcer in Julija Marolt sta se dobro odrezali in s 15 objekti zmagali med petimi skupinami v kategoriji šol. Rezultat je dober tudi v primerjavi z izkušenima mačkoma Gorazdom Bizjanom in Davidom Grgičem, ki sta oba že vrsto let stala na zmagovalnem odru, letos pa našla 23 in 26 objektov. Do zmage je vseeno še nekoliko zmanjkalo, prvouvrščeni Žiga Vučajnk je namreč našel kar 66 objektov. Že čez dan smo si skozi solarni teleskop ogledali Sončeve izbruhe in pege, nato opazovali do polnoči, ko sta nas pričakala malica in topel čaj, oblaki pa so medtem popolnoma prekrili nebo, tako da smo s tekmovanjem zaključili. Po koncu uradnega dela smo si skupaj z dijaki Gimnazije Vič noč popestrili z družabnimi igrami, gledališkim nastopanjem in reševanjem fizikalnih nalog, zjutraj pa kljub močni burji pričakali krasen sončni vzhod. Besedilo in fotografije Rok Kovač, mentor krožka

Preberi več

12. november 24

Zmaga naših dijakinj na astronomskem natečaju GoChile in udeležba v radijski oddaji

Tri dijakinje Gimnazije Poljane, Lili Accetto Vranac, Lena Štelcer in Julija Marolt, ter njihov mentor Rok Kovač so bili pred kratkim gostje v astronomski oddaji na Radiu Ognjišče. V lanskem šolskem letu so dijakinje s kratko slikanico Zajček, kam si izginil zmagale na natečaju GoChile in si priborile nov teleskop. V okviru natečaja so na daljavo fotografirale s teleskopom v Čilu, astrofotografije obdelale in vse skupaj povezale v zgodbo, ki so jo tudi ilustrirale. Pogovor lahko poslušate na tej povezavi. Besedilo in fotografiji: Rok Kovač, mentor

Preberi več

26. november 23

Astronomsko opazovanje Saturna, Jupitra in Lune

V sredo 22.11.2023 zvečer, smo se v jasni noči dijaki in profesorji Gimnazije Poljane zbrali na Ljubljanskem gradu, da bi opazovali Saturn, Jupiter in Luno. Kljub manjšim težavam s teleskopom smo uspešno opazovali. Najprej smo si ogledali Jupiter (na njem smo videli tudi dve progi) ter njegove lune Io, Kalisto, Ganimed in Evropo, ki so me najbolj fascinirale. Saturn je izgledal kot neka oddaljena kroglica z obročem, na Luni pa smo videli podrobnosti, kot so na primer kraterji in morja. Sprva se ti zdi, da na nebu vidiš le zvezdo, a kasneje ugotoviš, da je veliko več. Zanimivi so se mi zdeli tudi sateliti Elona Muska, ki smo jih videli na začetku, saj so se zelo hitro pomikali po nebu v ravni črti. To je bila res enkratna izkušnja. Vabim vas, da se nam pri naslednjem astronomskem opazovanju pridružite tudi vi. Kim Špehar, 2.E

Preberi več

Hitre povezave