Gledališče je organski del človeškega življenja. Igri smo namreč priča v vsakdanji komunikaciji, saj so predstave del našega vsakdana in naših ceremonij. Zato ni čudno, da se zanj odpira prostor tudi v šolski praksi. Toda ne le kot igra v razredu in med poukom, pač pa kot načrtno razvijanje dramske dejavnosti, ki se realizira v predstavi.

Táko gledališče ima simbolično vrednost, saj v svoje zrcalo ujame svet takó, da ga bodisi preslika bodisi poveča, popači ali osmeši, lahko tudi banalizira, sesuje in sestavi na novo.

Vse, kar se zgodi na odru, se zgodi zaradi nečesa drugega. V to drugo lahko pokuka naša domišljija, intuicija ali misel. Razlika med tem, kar gledamo, in tem, kar nam gledano sporoča, je ustvarjalni akt, v katerem smo tudi gledalci. Ustvarjalnost pa je nezaključen proces, ki nas odpira.

Če se igri prepustimo, navadno vstopimo v uganko. Včasih jo zmoremo skoraj razrešiti, včasih rešitev samo zaslutimo. Skrivnostnost in nedorečenost igre je njen poklon umetnosti, ki mora zastavljati vprašanja, na katera ni nujno vedno odgovoriti.

In če dijaški oder zmore nagovoriti občinstvo, gledališče potrdi tisto komunikativno moč in živo prisotnost, ki je ne more posredovati noben drug medij. Zato je sleherna predstava enkratni ter neponovljivi dialog. V njem je pretres in pomiritev hkrati. Je potrditev etičnega in pritrditev njegovem smislu. Je klic po Dobrem.

Na Gimnaziji Poljane ne mine leto, da se takšen dialog ne bi zgodil, ker snujemo z veseljem in predano. Širimo polje ustvarjalnosti ter ga prenašamo in roda v rod.

Naša gledališka tradicija je častitljiva, saj šteje več kot pol stoletja ter je žanrsko in jezikovno raznovrstna.
Številne dramske skupine so svoje projekte predstavljale na vsakoletnih Podobah trenutkov, pozneje na Transgeneracijah (gledališka ustvarjalnost srednješolskih skupin), na Linhartovih srečanjih (ljubiteljski dramski odri), na Dnevih frankofonije (dijaške in študentske predstave v francoščini), na Indigo festivalu.
Gostovale so v Lutkovnem in Šentjakobskem gledališču, na Malem odru, v Gleju, v MGL, v Kulturnem domu španskih borcev, v Kudu France Prešeren, v Cankarjevem domu ter vsepovsod po Sloveniji, od Primorske do Porabja. Bile so opazne in nagrajevane.

Za odmevnost predstav gre zahvala predvsem nadarjenim mladim posameznikom, ki so se pozneje zapisali gledališki umetnosti tudi profesionalno. Med mnogimi na primer: Saši Pavček, Dragici Potočnjak, Barbari Hieng, Nataši Barbari Gračner, Jerneju Šugmanu, Blažki Müller, Maji Sever, Sebastijanu Cavazzi, Barbari Cerar, Gregorju Bakoviču, Gregorju Grudnu, Borisu Kerču, Jaši Jamniku, Klavdiji Zupan, Nini Valič, Saši Mihelčič, Tjaši Železnik, Janezu Dovču, Boštjanu Naratu, Evi Jesenovec, Filipu Samoborju, Anji Novak, Benjaminu Krnetiću, Danielu Škufci, Nejcu Levstiku, Jušu Zidarju, Maši Pelko in drugim.

Mentorsko ali koordinacijsko vlogo so v preteklosti (med neimenovanimi zaradi pomanjkljivega arhiva) opravile profesorice, predvsem Jasna Neubauer s številnimi predstavami v francoskem jeziku. Tujejezično dramsko snovanje so mentorirale tudi Soča Fidler, Katja Pavlič Škerjanc, Alenka Šoba, Natali Žlajpah, Petra Novak, Petra Hrovat Hristovski.
Marta Vozlič, Minka Kucler, Ana Brvar, Marjana Lenasi Lipovšek, Nataša Žiger in Mateja Pandel so poskrbele za dramsko dogajanje v slovenščini.
Navadno so bili k sodelovanju povabljeni tudi profesionalni svetovalci, med njimi dramski igralci Alenka Svetel, Meta Vranič, Evgen Car in Gorazd Žilavec, pisatelj Andrej Hieng, koreograf in baletni plesalec dr. Henrik Neubauer, operna pevca Zlata Ognjanović in Marko Bajuk idr.

Dijaki in dijakinje so svoje gledališke ambicije lahko udejanjali v učnih delavnicah: Kultura govora, ki jo je vodil dramski igralec Vojko Zidar, in v Šoli dramske igre Barice Blenkuš.

V spominu ostajajo skupine:
Jutri gremo v napad al pa ne pod vodstvom Matjaža Pograjca,
Teater betontanc,
Čarovnica Vera in sedem globusov,
Arhitekti Epidaurusa Klemena Markovčiča.
Lüške grüške, Poljapane, Bl ja k ne (Šila- šolska improliga) pod vodstvom Mojce Dimec.
Impro nastopi so se vrstili v slovenskem, španskem in angleškem jeziku.
Pomembno je bilo ustvarjanje večmesečne oddaje Mladinskega programa TVS1 pod naslovom Štafeta mladosti.

Poljanski oder intenzivno živi še naprej.
V zadnjem desetletju so bili njegovi mentorji: Nataša Homar in Miha Pohar (Teater klasikov: Dvojčka; Ojdip, kralj; Medeja, Antigona), Nina Miri Zalar in Miha Pohar (Romeo in Julija) , Alenka Arbiter (Pravljice za Dedka Mraza).

Katarina Torkar Papež je začela s projekti, ki so povezali profesorje in dijake, da so na poljanskem odru soustvarjali in zaigrali skupaj. Predstavi Učna ura, Fiziki sta nastali v v sodelovanju z Jankom Petrovcem (dramskim igralcem, novinarjem in prevajalcem), Alenom Ožboltom (vizualnim umetnikom, publicistom, scenografom in oblikovalcem), Matejo Ocepek (kiparko, pedagoginjo in konservatorko-restavratorko).

Z Damijanom Kracino (kiparjem in videastom) in dijaki SŠOF ter Ines Vozelj Šteharnik je sooblikovala avantgardistično dvojezično (slovensko-rusko) predstavo O, končno je nastopil dan za jutri, v kateri sta nastopila današnja dramska igralca Andraž Harauer in Žan Brelih.

Sedanji študenti igre Filip Mramor, Gaja Filač ter režije in dramaturgije Aljoša Lovrić Krapež so bili odlični v Žabah.

Z Jušem Zidarjem (gledališkim in radijskim režiserjem) je sodelovala najprej pri avtorski predstavi Razred, nato pa pri prireditvi ob 120-letnici GP, za katero je scenarij napisala režiserka Maša Pelko. (Predstava je žal dan pred prireditvijo v Gallusovi dvorani odpadla zaradi covida.)

Poljanski oder vključuje najrazličnejše gledališke prakse.
Gledali smo tradicionalne, nekoliko modernizirane priredbe, avantgardistične provokacije in avtorske predstave. Materiali zanje so bile drame velikih klasikov, njihove parafraze, izvirni scenariji in avtorska besedila dijakov.
Ustvarjalnost v šolskem letu 2022/ 23 smo pokazali s koncertnim branjem odlomkov iz Smoletove Antigone ter z avtorskima projektoma začetne ter nadaljevalne skupine PO.

V ožjem pomenu pa je danes Poljanski oder predvsem eksperimentalni pedagoško-gledališki proces, ki ga vodijo bivši poljanci, sedaj uveljavljeni profesionalni gledališčniki.
Pred dvema letoma sta pobudnika in mentorja bila Benjamin Krnetić (dramski igralec) in Daniel Škufca (dramski režiser), lani se je pridružila Nataša Keser (dramska igralka).
Do sedaj so bili zainteresirani dijaki in dijakinje deležni treh delavnic: gledališke improvizacije, ki jo je vodil Peter Frankl (performer in pedagog), Nina Rajić Kranjac (gledališka režiserka): Kako s kolektivno akcijo odpreti vprašanja konteksta, Žigan Krajnčan (plesalec, koreograf, režiser) pa: Kako gibalno odpreti vprašanja telesnosti.

Predvideno je kontinuirano delovanje dveh skupin: začetnikov in nadaljevalcev, ki se seznanjajo s tesnejšim vpogledom v uprizoritvene dejavnosti in z raziskovanjem lastnega izraza. V februarju in aprilu 2024 sta načrtovani dve produkciji, kakor se je zgodilo že lani.

V letošnjem šolskem letu nadaljujejo zastavljeno prakso z začetniki Nataša Keser, pomaga ji dramski režiser Jan Krmelj, z nadaljevalci pa dramska režiserka Maša Pelko in dramski igralec Timon Šturbej.

Šolska somentorja PO sta pri začetnikih Vid Skrbinšek, pri nadaljevalcih pa Katarina Torkar Papež.

Namen in pomen Poljanskega odra

Vstopanje v gledališki svet dijakom in dijakinjam omogoča samoizražanje, kar v času odraščanja nujno potrebujejo. Dramska ustvarjalnost je zanje osebna identifikacija, ker je neposreden izraz lastnih iskanj, doživljanj in vprašanj. Sooblikuje mladostnikov intelektualni in čustveni razvoj. Dovoli si biti eden redkih prostorov svobode. Kot sprotna reakcija na dogodke v družbi prinaša neprecenljive izkušnje o sobivanju, kulturi in umetnosti. Ustvarjalno je hkrati likovni, glasbeni, oblikovni, jezikovni in fabulativni kolaž.
Je druženje, kreativnost, delo, odgovornost, produkcija, zadovoljstvo, ker nenazadnje nagrajuje z veseljem, celo s srečo ter pušča dragoceno spominsko sled.

Po dveh letih delovanja tako zastavljenega odra se je pokazala potreba po kodeksu, ki poleg ciljev definira organizacijo in pravila delovanja, hkrati pa dokumentira sodelujoče, proces in rezultate delovanja. Izdali smo ZAVEZE PO, ki jih hranimo v treh izvodih.

Predstave

Začetna skupina se je v letu 2022/ 23 predstavila s svojstveno interpretacijo Grumovega Dogodka v mestu Gogi, pod naslovom HANA in mentorstvom Benjamina Krnetića ter Daniela Škufce, nadaljevalna skupina pa z avtorsko predstavo NEBO, pod mentorstvom Nataše Keser.

NEBO je bilo zmagovalna predstava na obeh Festivalih mladinske kulture VIZIJE 2023 in TRANSGENERACIJE 2023, dijakinja Brina Rakun pa je prejela odličje – vizionarja - za najboljšo igralko.

Poljanski oder do šolskega leta 2022/23