NE BO - predstava Poljanskega odra 2
Nazaj
Ponovitve predstave: 15., 16. in 17. marec 2023, ob 18.00
Predstavitev skupine:
Poljanski oder - nadaljevalna skupina je del pedagoško- eksperimentalnega projekta, ki s pomočjo mentorjev - profesionalnih igralcev in režiserjev (bivših poljancev) dijakom omogoča tesnejši vpogled v uprizoritvene dejavnosti in raziskovanje lastnega izraza.
Skupina osmih nadaljuje proces že od lani, ko smo s projektom začeli in sodelujočim odprli vrata v preigravanje zmožnosti samoizražanja in svobodne ustvarjalnosti.
Skupina ima umetniški status in deluje v okviru društva šole. Lani sta jo vodila Benjamin Krnetić in Daniel Škufca, letos pa Nataša Keser. Koordinatorica PO je Katarina Torkar Papež.
Redno delo poteka intenzivno in zgoščeno, kar skupini zagotavlja zanimiv razvoj. Skozi pomenljivo ironično držo se v avtorskih prizorih zrcali predvsem NE vsemu, kar postaja samoumeven aksiom odraslosti.
Vsebina predstave NE BO:
Avtorska predstava zrcali mladostna skustva o znanem, želenem in slutenem.
Predstava NE BO (Glave se pere na 90) je dvodelni hibrid fragmentarnih zgodb. Od parafraziranih mitoloških in arhetipskih do vsakdanje igrivih. V njih so ekspresivno izražena opazovanja ali skušnje nestrpnosti, ljubezni, želja, ambicij, udejanjanja, frustracij, upanja ipd.
Igra uprizarja mladost kot poslednjo postajo svobode, ki še zmore intenzivno podoživeti spomin na otroštvo. Zato je lahko prehajanje meje, izzivanje in posmeh zakodiranemu svetu. Ker pa vanj nezadržno vstopa in se zaveda nepreklicnega spreminjanja, ji ne ostane drugega, kot da izsmeje tudi svoje preobražanje. Skozi groteskne metamorfoze zapredkov v vidne in nevidne mreže, se iz kokonov izlevi v podobo brezimnega, animaličnega, tujega. A ker je vse le igra, iz nje lahko tudi izstopi.
Vse to je na meniju restavracije NeBo , njena nebeška hrana pa je smetana vsega, kar je, kar je bilo in kar bo.
Katarina Torkar Papež
Kako napisati nekaj besed o predstavi, ki sploh še ni končana?
Ampak ne razmišljajmo o tem, kako bomo kaj napisali in ali nam bo sploh uspelo. Samo prepustimo se besedam.
Prva ovira. Čefur. Ne sprašujmo se, od kod je čefur, kje je čefur, kam gre čefur, zakaj raus, ampak se vprašajmo, kdo čefur je.
Pred nami je nova ovira. Koža. Ne razmišljajmo, čigava je ta koža in kdo je trpel za to, da jo mi imamo. Poizkusimo jo zamenjati za svojo. Slecimo se.
Pred nami je zadnja ovira. Mlečni cvet. Preden si začnemo postavljati kakršna koli vprašanja, se zaustavimo. Samo usedimo se za mizo in na sredino položimo mlečni cvet. Dvignimo obe roki in razprimo prste tako, da se bodo ti dotikali naših senc. Sklonimo se do mlečnega cveta in vdihnimo. O ja. Ooo jaaa. Ikeaaa. Iii kee aaa. III KEE AAA. III AAA. III AAA III AAA III AAA.
Ikea family priz.
Besedilo ustvarjalci predstave, fotografije Andraž Strmčnik, plakat Zala Košec
Voranc Mandič
Brina Rakun
Tara Zrim Fabiani
Krištof Komac
Ela Zaletel
Ada Lana Dervišević
Nastja Golcova
Dora Drevenšek
mentorica Nataša Keser
Moji vtisi o predstavi
Ustvarjanje te predstave je bilo definitivno ena izmed najbolj pestrih izkušenj v mojem življenju. Skozi kreativni proces sem stkala nekaj neprecenljivih prijateljstev. Poljanski oder mi je dovolil, da vso svojo ustvarjalnost in vizije oblikujem v prizore in skozi njih odkrivam čare gledališča, prav tako pa sem skozi celotno izkušnjo veliko bolje spoznala tudi sebe.
Brina Rakun