Produkcija nadaljevalne skupine Poljanskega odra: Slepci

SLEPCI (Maurice Maeterlinck) Les Aveugles, prevod: Pavle Jarc

O predstavi:
Gledališko delo prikazuje skupino slepih ljudi, ki jih je duhovnik iz zavetišča pripeljal v negotovo okolje. Morda v gozd oziroma na samotno nekje blizu morja. Čakajo, da se njihov vodnik vrne, toda postopoma postaja jasno, da je medtem umrl in da so ostali popolnoma sami, izgubljeni ter prepuščeni neznanemu. 
Med čakanjem govorijo prazne besede, le da z njimi prekinjajo molk in tolažijo svoj strah. Ves čas slutijo nevarnost, bližajočo se nevihto in navzočnost smrti, vendar ničesar ne morejo zares dojeti, ker ne morejo videti sveta. V simboličnem smislu jim je pravo notranje spoznanje odvzeto, zato zmorejo le slediti. Brez gotovega vodstva pa so popolnoma izgubljeni in nemočni pred usodo in smrtjo. 
Med njimi je norica z otrokom, in ko ta otrok joče, jih spreleti slutnja, da morda vidi, saj videti pomeni gledati. Zaželijo si njegovih oči, zato ga kruto iztrgajo materi in ga ubijejo, da si z nedolžno krvjo napolnijo svoje mrtve poglede. Zaradi tega se nič ne spremeni. Ker ne vidijo, lahko počnejo, kar hočejo. Njihova slepota torej ni samo telesna, ampak tudi duhovna in bivanjska. 
Konec ni pomiritven, pač pa je zaprt v tesnobno ponavljajoče se stanje človeka kot bitja, ki je slepo, nemočno in izgubljeno. In prav zato tudi do absurdnosti kruto. 
Kako v sporočilu predstave prepoznavati bizarna stanja sodobnosti, je torej retorično vprašanje.                                                                                              Katarina Torkar Papež

Glasba in zvok: Svit Šturbej
Scenografija: Filip Samobor, Svit Šturbej
Kostumografija: Zala Vozelj, Stina Bizovičar, Alina Andronnikova

Zasedba: Svit Šturbej, Alina Andronnikova, Stina Bizovičar, Špela Sodja, Alina Boehm, Zala Vozelj, Zarja Krašovec, Zarja Šarbek Potisek

Premiera: 10. 4. 
Ponovitvi: 11. in 13. 4. 

Mentorja: dramska igralca Gregor Gruden in Filip Samobor 

Šolska mentorica: Katarina Torkar Papež, prof.