Novice

30. avgust 23

Mednarodna biološka olimpijada je potekala med  2. in 11. julijem 2023 na Univerzi v Al Ainu v Združenih arabskih emiratih. V praktičnem in teoretičnem znanju biologije se je pomerilo 293 dijakov iz 76 različnih držav. V hudi konkurenci je bil Urban Bauk kos zelo zahtevnim nalogam in tako osvojil bronasto odličje. Urbanu za izjemen dosežek iskreno čestitamo!

25. avgust 23

Začetek pouka bo v petek, 1. septembra. Seznam učilnic bo objavljen prvi šolski dan v avli šole. Dijaki 2., 3. in 4. letnika začnejo s poukom ob 8.00.Dijaki 1. letnika začnejo s poukom ob 9.00. Seznam oddelkov 1. letnika bo na oglasni deski objavljen v torek, 29. 8.

21. avgust 23

Slovenian and Macedonian Illustrations and Literature in English The Beauty from the Train je naslov izvirne ljubezenske zgodbe in risoromana v angleščini, ki sta delo dijakinj in dijakov gimnazije Poljane (1.e, 1.g in 1.h) in gimnazije Orce Nikolov iz Skopja, nastala sta v okviru eTwinning projekta SMILE in GRAPHIC SMILE.Dijaki so delali v dveh skupinah, bodisi kot pisci bodisi kot risarji stripa. Prvi pisec je izbral glavne like in kraj dogajanja, vsak naslednji pa je zgodbo smiselno nadaljeval. Enako je veljalo za risarje. Napisana in narisana poglavja so nato dijaki naložili v skupno deljeno Googlovo mapo. Celoten roman s presenetljivim koncem in strip si lahko preberete na naši spletni strani. Fotografija na naslovnici: Neja BrumenMentorici: Petra Hrovat Hristovski in Tina Pintar  

16. avgust 23

Delitev učbeniških kompletov iz US za dijake 1. letnikov bo potekala v šolski knjižnici,  po razporedu: Ponedeljek, 28.8.2023 priimek dijaka: A-G ura: 09.00-12.00 Torek, 29.8.2023 priimek dijaka: H-O ura: 09.00-12.00 Sreda, 30.8.2023 priimek dijaka: P-Ž ura: 09.00-12.00 V kolikor na predviden dan ne morete prevzeti kompleta učbenikov, se lahko zglasite v četrtek, 31.8.2023, od 9.00 do 11.00 ure.  Informacije o učbeniškem skladu in seznami učbenikov za šol. leto 2023/24 so TUKAJ.

10. julij 23

Spoštovane maturantke, spoštovani maturantje! V spomladanskem roku mature ste poljanski četrtošolci dosegli 98-odstotni uspeh. Tudi letošnja povprečna maturitetna ocena je na Gimnaziji Poljane krepko nad državnim povprečjem: povprečno število točk na šoli na 23, v državi 20,5. Med vami je 21 zlatih maturantov, torej tistih, ki ste dosegli 30 točk in več, dijakinja Ajda Brnot, 4.H, pa je dosegle celo vseh 34 točk in je tako diamantna maturantka. Vsem iskreno čestitamo! Učitelji smo ponosni, da smo lahko prispevali k vašemu uspehu. Naj bo srečna vaša pot tudi prek vseh v prihodnje izbranih poljan! Avtorja fotografij: Lucija Polanc (4.a) in Matej Minatti.

10. julij 23

Konec junija smo se poljanke, Eva Črv, 1. f, Sara Karadžić, 2. f, Heli Šimnovec, 3. a, ter Nina Prešern, mentorica raziskovalcev, podale na nagradni izlet za mlade raziskovalce na Madžarsko.  Prvi dan smo dodobra izkusili razgrete ulice prestolnice, razdeljene na Budim in Pešto. Ogledali smo si glavne znamenitosti, zaman iskali knjigarne, se sprehajali po dišeči tržnici in fotografirali prelepe mestne razglede. Naslednji dan smo se hladili na turistični vožnji z ladjico po mogočni Donavi in si Budimpešto ogledali še z druge perspektive. Spoznali smo, v kakšnih rokah je bil ta prostor v širni zgodovini mesta in začutili njegov današnji utrip. Ob vračanju domov smo se ustavili na madžarskem morju, tj. Blatnem jezeru, ki nas je navdušilo z izdelki domače obrti – keramika in sivka – in panonsko arhitekturo. Veselila nas je dobra družba, izlet pa nam je dal nove zamisli za raziskovalne izzive v naslednjem šolskem letu. Zaupajmo v lastno ustvarjalnost! Besedilo: Nina Prešern, mentorica

5. julij 23

V ponedeljek, 10. 7. 2023, bo v šolski dvorani potekala podelitev maturitetnih spričeval po naslednjem vrstnem redu: - ob 10.00 uri za oddelke F, G in H, - ob 11.00 uri za oddelke C, D in E, - ob 12.00 uri za oddelke A, B in odrasle. Vljudno vabljeni!  

22. junij 23

Poljanski pohodniki in pohodnice smo se v soboto, 17. 6., malo pred sedmo uro zjutraj, zbrali pred našimi Poljanami. Počakali smo še na naša vodnika, gospoda ravnatelja in profesorja Jakliča, ki sta nas kot izkušena pohodnika spremljala na turi. Manjši bus nas je od domače šole na Strossmayerjevi odpeljal do Ljubelja, kjer je bilo izhodišče našega nepozabnega dvodnevnega pohoda.  Pot se je pričela, ko smo na koncu velikega parkirišča bivšega smučišča Zelenica poiskali slikovito neoznačeno stezo, kjer smo bili od ravnatelja poučeni tudi o nekaterih zgodovinskih in geografskih dejstvih tega prostora. Sprehodili smo se skozi dva tunela, ki sta prelepo pot proti prelazu Prevala še dodatno popestrila. Na omenjeni planini nas je v sončnem jutru pozdravila planšarska koča in seveda krave, ki so jih pred kratkim prignali iz doline. Fotografirali smo idilično pokrajino ter se odpočili in okrepčali, saj nas je čakala Kalvarija - izredno strmo pobočje za vzpon na vrh Begunjščice. Brez dvoma pa je bil vsak korak, s katerim smo premagali nekaj višinske razlike, vreden napora in vzdihov utrujenosti, ker smo na vrhu ugledali čudovit razgled na okoliške gore, dolino in jadralna letala, ki so letala v rahlem vzgorniku.  Ko smo se naužili razgleda, nas je čakala pot do Roblekovega doma, in obenem tudi našega dnevnega cilja, do koder nas je v resnici ločila le še slaba ura prijetnega spusta. Pri koči, kjer smo imeli rezervirano nočitev, smo popoldne izkoristili za že tradicionalno igranje taroka in tokrat tudi igre, katere ime je gotovo ena izmed največkrat omenjenih besed tega pohoda. Gre seveda za slavni GeoGuessr. Že kmalu po prihodu smo spoznali vaška posebneža, ki sta nas s svojimi duhovitimi idejami in na trenutke nekoliko nespodobnimi življenjskimi nasveti resnično nasmejala do solz. Tudi zvečer so neutrudni hišni harmonikaš in prej omenjena poskrbeli za ogromno smeha. Navkljub prehojenim kilometrom, popoldanskim dogodivščinam in bližajočemu se poletnemu solsticiju, pa noč, za nas poljance, ni smela biti prekratka, saj je bila nedelja naporen, a izredno prijeten dan. Pred nami je bil naš naslednji cilj te ture, vzpon na najvišji vrh Karavank, 2236-metrski Stol. Zjutraj smo za zajtrk lahko okusili pravo gorsko jed, žgance in kislo mleko, in si nabrali moči za nadaljnjo pot. Pred odhodom smo se fotografirali še z Jernejem, ki nas je zabaval v koči, se poslovili in prejeli nekaj “ta pravih gorenjskih nasvetov” za vzpon na Stol.  Hlad nedeljskega jutra smo tako izkoristili za spust v dolino Završnice. Po poti se je nenehno omenjalo naša nova “kolega”, ki smo ju spoznali v koči, in se razpravljalo o njunih življenjih. Ko smo malo pred kočo v Završnici zaslišali šumenje izvira, smo nemudoma stekli čez, še od jutranje rose moker travnik, si natočili vode ter se osvežili. Od tu do vrha Stola smo za dobrih 850 metrov višinske razlike potrebovali tri ure s krajšim postankom vred. Bili pa bi še hitrejši, če ne bi bilo vmes nekaj strmih snežišč, kjer nas je pošteno zeblo v roke, kljub soncu, ki nas je rahlo opeklo po licih. Ves napor je bil poplačan na vrhu, s prekrasnim razgledom in profesorjevim ponosnim stiskom roke za uspešno osvojeni vrh. Ker smo želeli slabo uro dolg postanek preživeti kar najbolj udobno in ne izpostavljeni vetru, ki nas je ohladil na cilju, smo po zelenici odkorakali do Prešernove koče, ki je nekaj lepšega, kar ponujajo Karavanke.  Od tod smo za spust proti Valvazorju izbrali nekoliko daljšo, a bistveno bolj udobno pot. Ker nas je oblivala vročina, se nam je prilegla obilica naravne sence okrog koče, naše utrujene noge pa so se dodobra spočile na ležalnikih. V dolino smo jo ubrali kar naravnost po neoznačeni poti, pa še tu se je našla kakšna bližnjica.  Po besedah profesorja Jakliča smo pri stavbi, ki smo jo iskali dva dni (železniška postaja), po pričakovanjih ugotovili, da se tudi tokrat SŽ ne bodo izneverile svojemu slovesu. Po manjši zmedi ali čakati vlak ali nadomestni prevoz je z 10-minutno zamudo le prišel vlak z nedelujočo klimo.   Poljanci smo junijski vikend odlično izkoristili. Na turi nas je spremljalo lepo sončno vreme, nadihali smo se svežega gorskega zraka, se zabavali in spletli tudi nekaj novih prijateljskih vezi. Zahvaljujemo se našima vodnikoma, ki sta se z nami podala na to čudovito dvodnevno pohodniško pot in se že veselimo naslednjega poljanskega pohoda.   Besedilo Sara Jemec, fotografije Franci Jaklič in Srečko Zgaga, prof.

22. junij 23

Mednarodna izmenjava s šolo Theodor-Körner-Schule iz Bochuma v Nemčiji – reportaža po drugem delu izmenjave za 3. H Med nami in našimi nemškimi gosti je ena največjih razlik okolje, iz katerega izhajamo – kontrast med sivim industrijskim Bochumom in zeleno Ljubljano. Und dann erzählten sie mir von grünen Hügeln, Meer und Wind Von alten Häusern und jungen Frauen In nato so mi pripovedovali o zelenih gričih, morju in vetru O starih hišah in mladih ženskah Ena izmed prednosti Slovenije je njena majhnost in s tem bližina različnih naravnih lepot. Tako smo obiskali Postojnsko jamo in Predjamski grad, Piran ter Bled, večino popoldnevov pa smo preživeli na ulicah prestolnice. Nemci so bili navdušeni nad razgibanostjo ljubljanske arhitekture – baročne, secesijske, klasicistične in novejše. Stavbe so se kopale v majskem soncu, ki je s svojo toplino še povečal kontrast med vzdušjem v obeh mestih. Denn ich fühl' die Sehnsucht Wieder, in dieser Stadt Kajti čutim hrepenenje Spet, v tem mestu Bochum je v drugi polovici 19. stoletja postal pomemben del nemške industrializacije. Zaradi razvoja premogovne industrije se je tja preselilo ogromno Poljakov, s tem pa je Bochum postal središče poljske porurske skupnosti. Med nemško invazijo na Poljsko, s katero se je septembra 1939 začela druga svetovna vojna, so nacisti masovno aretirali tudi v Nemčiji živeče Poljake. Ena izmed glavnih tarč je bil tudi Bochum. Mesto, v katerem so se mešali Poljaki in Nemci, so bombardirali tako nasprotniki kot zavezniki. V vojni je samo 1000 hiš ostalo nepoškodovanih, s tem pa je bila izgubljena velika večina predvojne arhitekture mesta. Mesto je svojo arhitekturno podobo ponovno izoblikovalo šele v 70. letih prejšnjega stoletja. Bochum lahko v arhitekturnem smislu s ponavljajočimi se stanovanjskimi bloki deluje pusto in enolično. Liegt es daran Dass ich immer träume von daheim Kaj gre za to, da vedno sanjam o domu Potem pa pride en tak Nemec sem. In vidi Poljane, bohotne in velike in mogočne, pa vidi tista meščanska okna, pa tisto veličastno stopnišče in tiste bele stropove z belimi ornamenti. Kera huda huda huda stavba. Za past na rit, direkt po teh lepih stopnicah dol. To lahko berete kot hvalnico poljanski stavbi. Izmenjava je bila za nas priložnost, da smo delili izkušnje z ljudmi z drugačnim ozadjem, kot ga imamo mi, z ljudmi, ki izhajajo iz drugačnega okolja in vidijo svet iz drugačne perspektive. Za organizacijo izmenjave se zahvaljujemo profesorju nemščine Robertu Banfiju ter razredničarki in profesorici fizike Nadi Žonta Kropivšek.    Kora Hvala in Tjaša Hafner, 3.H   Nemški citati, uporabljeni v besedilu, so verzi iz Nemcem ljube pesmi z naslovom Griechischer Wein, ki smo jo skupaj z nemškimi dijaki zapeli na zaključni prireditvi.

21. junij 23

V petek, 9. junija, se je na športnih igriščih ob gostilni Žibert vnovič zgodil Poljanfest — tradicionalni poljanski praznik športa in druženja. Dijaška skupnost Gimnazije Poljane je po treh letih, ko zaradi znanih okoliščin to ni bilo mogoče, ponovno poskrbela za zahtevno organizacijo. Skupina prostovoljcev je poleg predvajanja živahne glasbe skrbela tudi za to, da so športne dejavnosti, srečelov, priprava okusnih palačink in strežba osvežilnih napitkov potekale nemoteno. Različne športne ekipe, tudi mešane (učitelji in dijaki), so se pomerile v več športih, kot so nogomet, košarka in odbojka. Najboljše ekipe so si priigrale nagrade, za vse poljance pa je bistveno, da je sončen dan ob športu in druženju na pragu počitnic minil v prijetnem in sproščenem vzdušju. Oglejte si tudi dve fotozgodbi, prvo je prispeval Jakob Majdič, 1. A, najdete jo tu, drugo pa sta skupaj sestavila sošolca Jaša Podlesnik in Filip Barbalić iz 2. E.   Besedilo Dan Kardum Šibila, prof. in mentor Dijaške skupnosti Gimnazije Poljane