Novice

1. julij 24

Obveščamo vas, da bo podelitev maturitetnih spričeval v četrtek, 11. 7., potekala v šolski dvorani po naslednjem vrstnem redu: ob 10.00 uri za oddelke A, B in C ob 11.00 uri za oddelke D, E in F ob 12.00 uri za oddelke G, H in odrasle. Svoje dosežke na maturi pa si lahko že od 7.00 ure dalje ogledate na spletni strani RIC-a.

24. junij 24

V zadnjih dneh, ko smo že zapustili šolske klopi, so se dijaki 1.A in 1.B odpravili na enodnevno strokovno ekskurzijo. V Ogleju so si ogledali ostanke antičnega mesta Akvileje, ki je bilo zelo pomembno mesto v rimskih časih z impozantnim pristaniščem, domusi, bazilikami in seveda forumom. Kar težko si je bilo vse to predstavljati, glede na to, da je danes Oglej le še destinacija za turiste, ki se ob poletnih mesecih kopajo v bližnjem Gradežu. V Akvileji so seveda najlepši in najbolj znani starokrščanski mozaiki, s katerimi so bila okrašena tla treh dvoran, v katerih so se zbirali prvi verniki. Dijaki so razbirali motive, kot so boj petelina in želve ali Jonova zgodba. Nato so si ogledali še Trst in tudi tam, poleg dobre kavice in sladoleda, odkrili rimsko gledališče, forum in slavolok. Naslednjega dne so oglede nadaljevali kar na domačem terenu: ogledali so si antično Emono in lapidarij, po predavanju gospe iz društva Vespesjan pa so lahko v roke prijeli nekaj tipičnih rimskih predmetov: od glavnika, lutke za igranje, do oljenk in švicarskega noža iz rimskih časov! Zapisala: prof. Nataša Homar

23. junij 24

Reportaža z zanemarljivo zamudo o ekskurziji v zamejsko Italijo ( 3.-5. april)   Prvih aprilskih dni letošnjega leta dijaki 2. g nismo preživeli v šolskih klopeh. 3. 4. smo se sicer zbrali pred vhodom, a praga gimnazije (tokrat z dovoljenjem profesorjev) nismo prestopili. Z gromozanskimi nahrbtniki na ramah, polnimi naših pričakovanj, smo raje krenili na zahod. Kjub (kmalu) tekoče nemško govoreči usodi razreda je bila naš cilj tokrat Italija. Še sveže spočiti od malenkost podaljšanega vikenda, zahvaljujoč velikonočnemu zajcu, smo bili torej več kot pripravljeni na prav posebno ekskurzijo v zamejstvo.  

21. junij 24

Dijaki 1. letnikov so imeli 17. junija (1. c, 1. d, 1. f in 1. h) in 18. junija (1. a, 1. b, 1. e in 1. g) pouk izven učilnic, naravoslovni dan z naslovom Vpliv abiotskih dejavnikov na biotsko pestrost vodotoka.  Dijaki so pri fiziki določili hitrost vodnega toka, prečni prerez struge in izračunali njegovo površino, izračunali so volumski in masni pretok vode. Pri kemiji so izvedli kemijsko analizo vode - z dokaznimi reakcijami analizne kemije določili vsebnost kisika v vodi, kislost oz. bazičnost vode in ione, ki lahko pomenijo določeno vrsto onesnaženja. Pri biologiji so v vodotoku poiskali prisotne živali in rastline.  Z opazovanjem živali, ki so jih našli v vodi, in poznavanjem zgradbe njihovega telesa so ugotavljali povezave med fizikalnimi lastnostmi vodotoka in prilagoditvami živali na življenje v vodi. Vrste in število živali so povezali tudi s prisotnostjo kemijskih spojin v vodi.  Vroč poletni dan ob potoku Glinščica je hitro minil! Besedilo: Tanja Cvirn Pavlin

17. junij 24

V torek, 11. junija, je poljanski Hišni bend s koncertom v dvorani zaokrožil delo zadnjega šolskega leta. Zasedba, okrepljena s precej novimi člani, je razveselila poslušalstvo z izborom znamenitih jazz standardov od Gershwina do Bruebecka, našel pa se je tudi prostor za priredbo kakšne pesmi iz zlatih časov slovenske popevke. Jon Šef, ki je izstopal z navdahnjenim  soliranjem na klaviaturah, je duša benda. Uspelo mu je smiselno povezati mlade glasbenike na različnih stopnjah ustvarjalne poti, skupaj pa so, ob domiselnem prirejanju in aranžiranju, izpeljali precej kvaliteten nastop – sploh če upoštevamo, da jih je večina šele v prvem in drugem letniku. Človek bi rekel, da se na Poljanah – ki so vse bolj glasbena šola – ni bati za prihodnost jazza.    

12. junij 24

Dijakinje Lena Štelcer, Julija Marolt in Lili Accetto Vranac pod mentorstvom Roka Kovača so zmagale na natečaju GoChile. Natečaj z naslovom Zvezdnate ptice južnega neba sta organizirala Univerza v Novi Gorici in zavod Cosmolab za vse slovenske dijake, naloga pa je bila posneti astronomske objekte v južnih ozvezdjih ptic in jih povezati v zgodbo. V sklopu astronomskega krožka so dijakinje ustvarile slikanico in vanjo vključile tudi avtorske fotografije, posnete s teleskopom v Čilu, ki so ga samostojno upravljale na daljavo. Z zmago so si prislužile nov teleskop. Zgodbo najdete na povezavi: (povezava do .pdf datoteke)Besedilo: Nada Žonta Kropivšek

10. junij 24

1. dan: 28 .4.:  Naše potovanje čez lužo se je začelo v nedeljo, 28.4., z zborom na ljubljanskem potniškem letališču. Od tam smo leteli v Varšavo, kjer smo se vkrcali na let do New Yorka. Pot je bila dolga ter utrujajoča, a nam zaradi dobre družbe ni bilo dolgčas. Poleg druženja, igranja različnih iger in gledanja filmov, smo del leta tudi prespali, saj nas je časovna razlika precej zdelala. Po osmih urah letenja pa smo skozi okna končno zagledali NYC. Vznemirjeni ter navdušeni smo čakali pristanek na največjem newyorškem letališču: JFK International airport, s katerega smo se nato odpravili na Manhattan. Pogled na nočni New York je bil resnično osupljiv, saj je res, kar pravijo – to je mesto, ki nikoli ne spi. Še posebno me je očaral pogled na Times Square, ki je bil tudi ob enih zjutraj še vedno poln ljudi. Na tej točki pa smo kljub navdušenju, že vsi čutili utrujenost in komaj čakali prihod v hotel. 2. dan: 29.4.: Dan smo začeli z zajtrkom in kavo v newyorški soseski Dumbo, ki je ena izmed najbolj obiskanih delov Brooklyna. Dumbo (=Down Under the Manhattan Bridge Overpass) je najbolj znan po svoji “plaži” in pogledu na Brooklyn in Manhattan. Vse troje smo si seveda ogledali, nato pa se celo sprehodili čez Brooklyn bridge. Preostanek dneva smo namenili sprehajanju po newyorških parkih: City Hall park, Theodore Roosevelt park in pa svetovno znan Centralni park. V slednjemu smo videli ogromno tekačev, kočij, sprehajalcev pa cel kup turistov, uspeli pa smo narediti tudi nekaj čudovitih slik newyorških stolpnic. Dan smo zaključili z ogledom pete avenije, ki je znana po prestižnih trgovinah ter najdražjih prodajalnah na svetu. 3. dan: 30. 4.: Zjutraj smo imeli nekaj časa, da se sprehodimo po Times Squaru in pred začetkom dneva nekaj pojemo. V našem primeru so bili to New York bagels, ki smo jih dobili iz lokalne pekarne, zaradi njihovega dobrega okusa pa smo se v naslednjih dneh tja večkrat vrnili. Ko smo bili vsi zbrani, smo se z metrojem odpravili do galerije MET, kjer smo se sprehodili po znanih MET stopnicah, na katerih so se le nekaj dni pozneje zbrale svetovne zvezde, ki so se udeležile Met Gale. Ko smo dobili vstopnice, smo imeli veliko svobode, da sami raziščemo galerijo, ki je bila polna osupljivih umetnin in kipov iz vseh obdobij in z vseh koncev sveta. Posebej sem uživala v Monetovih slikah in Degasovih balerinah. Nato smo se s trajektom odpeljali na Staten Island, ki je bil precej slikovit in je predstavljal drugo plat Amerike, v primerjavi z Manhattanom in Brooklynom. Videli smo tipično ameriško sosesko, kakršno pogosto prikazujejo v filmih, z gimnazijo in baseball igriščem, kjer je ravno potekal trening. Po nekaj časa smo se odpravili nazaj, tokrat v Malo Italijo in Kitajsko četrt, ki sta tik ena ob drugi. Zanimivo mi je bilo, da sta bila precej manjši, kot sem si ju predstavljala. Ko smo prispeli, je sonce že zašlo in videli smo lepe laterne ter vse ljubke kavarne, restavracije in trgovine. Kljub časovni omejitvi, smo imeli dovolj časa, da smo jedli odlične kitajske dumplinge. Po večerji in ogledu preostanka obeh četrti, smo se z metrojem vrnili nazaj v hotel, kjer smo jedli ameriške sladkarije in opazovali dogajanje na Times Squaru. 4. dan: 1. 5.: Ta dan je bil prijetno topel, idealen za prijeten jutranji sprehod po High Line, ki nam je omogočil čudovite razglede na newyorške stolpnice. High Line je 2,3 kilometrov dolga dvignjena pot, obdana z malimi parki in spomeniki, ustvarjena na nekdanjem odcepu železnice New York Central na zahodni strani Manhattna. Sprehod smo zaključili z ogledom Washington Square Arch-a. Dan smo nadaljevali z ogledom Ameriškega muzeja naravne zgodovine, v katerem smo si v muzejskem planetariju ogledali predstavo o vesolju, ki je bila nadvse zanimiva, a hkrati tako sproščujoča, da smo nekateri skoraj zaspali. Po šovu smo se sprehajali po muzeju, v katerem smo si ogledali raznoliko zbirko zanimivih artefaktov, od kristalov in fosilov do dinozavrov, še posebej pa so nas pritegnili interaktivni deli razstav. Moj najljubši del tega dne pa je bil, ko smo šli na razgledno točko Top of the Rock, ob sončnem zahodu. Videli smo vse, od Empire State Buildinga do vseh bujnih parkov. Ogledati si sončni zahod tako visoko v New Yorku v dobri družbi je bil popoln zaključek dneva in zagotovo eden mojih najljubših spominov celega izleta. 5. dan: 2.5.: Po zajtrku smo se odpravili do slavne newyorške knjižnice, v kateri nas je najbolj očarala Velika čitalnica. Imeli smo tudi priložnost, da si ogledamo čitalnico ter se sprehodimo po knjižici in jo malo raziščemo. Kasneje smo se odpravili na Empire State Building – to je ena najbolj znanih turističnih atrakcij New Yorka. Pred vstopom v dvigalo smo si ogledali krajšo razstavo podobe Empire State Buildinga še iz časa prejšnjega tisočletja. Najbolj se mi je zdel zanimiv prikaz stroja, ki je obratoval z dvigalom. Po ogledu razstave pa nas je na vrhu pričakal očarljiv razgled celega New Yorka. Videli smo lahko celo kip svobode, ki je bil naša naslednja destinacija. Po prihodu na Liberty island sem bila zelo presenečena nad velikostjo kipa, saj sem mislila, da bo veliko višji. Po kratkem ogledu smo odpluli še do sosednjega otoka - Ellis island, kjer se nahaja muzej zgodovine otoka. Na vstopni točki smo si lahko celo pogledali, ali je na otok kdaj migriral kakšen naš sorodnik! Po natančnem ogledu muzeja smo se skupaj odpravili do spomenika 9/11. Tam smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je ostala in si ogledala še muzej, druga skupina pa je odšla na Broadway, kjer si je ogledala muzikal o Henriku VIII. in njegovih šestih ženah, z naslovom Six. Predstavo sem si ogledala tudi jaz, zato lahko zagotovo rečem, da je to moj najljubši spomin iz New Yorka. 6. dan: 3.5.: Kot vedno, smo imeli tudi ta dan imeli prosti čas za zajtrk, kateremu je sledil ogled osupljivega Grand Central Terminala. Ker nismo imeli več veliko časa pred odhodom na letališče, smo si uspeli ogledati samo še znameniti Rockefeller center, ogledu pa je sledilo še nekaj prostega časa za nakupovanje in kosilo. S tem pa se je naše potovanje po New Yorku zaključilo, saj smo se po kosilu že odpravili na letališče, s katerega smo leteli nazaj v Varšavo. V poljski prestolnici pa nas je pričakalo neprijetno presenečenje - naš let je bil zamaknjen, a smo dodatni čas uspeli izkoristiti za počitek. Zaradi časovne razlike smo v Ljubljani pristali v popoldanskih urah sobote, 4. 5. Mislim da lahko rečem v imenu vseh udeleženih, da nam bo New York ostal v lepem spominu in kot eden izmed pomembnejših dogodkov našega šolanja na Gimnaziji Poljane.   Elizabeth Rose Taylor, Kalina Gregorski, Lena Intihar Dolinar   Oglejte si še fotozgodbo.

10. junij 24

Tibor Hvala, dijak 2. H, je marljiv, zavzet dijak, ki je predan tekmovanjem v znanju na različnih področjih. Matematika je njegova velika strast in mentor, Lovro Dretnik, prof., spec., ga pri tem zelo spodbuja. V tekočem šolskem letu je poleg 1. nagrade in zlatega priznanja v državi na tekmovanju iz razvedrilne matematike prejel tudi 1. nagrado in zlato priznanje na tekmovanju Bober, srebrno priznanje na Vegovem tekmovanju, udeležil se je državnega tekmovanja v znanju logike, poslovne matematike in kemije.  Na zaključni podelitvi nagrad DMFA, ki je potekala v nedeljo, 2. 6. 2024, v Unionski dvorani v Ljubljani, je prevzel prestižno nagrado. Čestitamo! Besedilo: Lovro Dretnik

4. junij 24

Na državnem tekmovanju iz španščine za 3. in 4. letnike so naši dijaki dosegli 5 zlatih in 13 srebrnih priznanj.  Zlato priznanje za 3. letnike sta osvojili: Mija Stijepić (3.E) za 2. mesto in Lea Košir (3.E) za 3. mesto.   Zlato priznanje za 4. letnike so osvojili: Filip Adamič Šeme (4.C) za 1. mesto, Jan Popovič in Žana Primc si delita 5. mesto. Srebrno priznanje za  3. letnik so osvojili:  Katarina Logar (3.C), Lučka Patačko Koderman (3E), Nina Tkavc (3.B), Lena Vesel (3.E), Tim Kahrimanović (3.F).   Srebrno priznanje za 4. letnik so osvojili:Lucija Rudel (4.B), Pia Drinić (4.E), Ela Razpet (4.C), Veronika Verček (4.E), Zala Humar (4.B), Tadej Homar (4.C), Eva Kosi (4.E), Leon Avdić (4.E).  Veleposlanik Španije, Njegova Ekscelenca Juan Arístegui Laborde in predesdnica Slovenskega društva učiteljev španščine Pavlinka Korošec Kocmur, sta počastila zlate nagrajence v državi s sprejemom v španski rezidenci 29. maja 2024 in s tem tekmovalcem izkazala veliko čast in jih še naprej spodbudila k učenju in širjenju španske in latinskoameriške kulture.  Na odlične rezultate sta še posebej ponosni mentorici Natali Žlajpah in Petra Novak.   Besedilo in fotografije: Natali Žlajpah in špansko veleposlaništvo

4. junij 24

Poljanski bralski klub enkrat na leto, ob koncu sezone, nekoga povabi na pogovor. Letos je, zadnjo sredo v maju, prišla Nataša Kramberger, pisateljica in kmetica iz Jurovskega Dola na severovzhodu Štajerske. Pogovor, ki ga je vodil podpisani, se je sukal okrog literature, kmetovanja in Berlina, kjer gostja prebije znaten del leta. Krambergerjeva piše avtobiografske romane, največ o kmetovanju, ki je postalo njen drugi poklic in ki je, posebej če hoče biti ekološko ozaveščeno, kar trd boj, a po drugi strani človeku omogoča posebno povezanost z zemljo in globlje doživljanje narave. Dobili smo vtis, da je pisateljska pot Krambergerjeve nekako bolj gladka, sploh ko je pripovedovala o tem, kako priljubljena je na Nemškem in koliko jo prevajajo. Morebitnemu bralcu njenih del bi bilo mogoče najlepše začeti z romanom Primerljivi hektarji iz leta 2017, v katerem pripoveduje o križih in težavah ženske, ki je krenila po poti prednikov in prevzela staro kmetijo, na kateri je bilo treba približno vse še urediti. Tako kot v drugih knjigah se pisateljica ne obremenjuje s formo, temveč pripoveduje o doživetem, razmišlja in razkriva svoje različne svetove, glede katerih se zaveda, kot nam je povedala, da so vsi relevantni. Bralec ima občutek, da je ves čas sredi živahnega dogajanja, občasno pa je nagrajen s kakšnim posebnim uvidom (na primer o tem, zakaj te policist lahko osumi kajenja konoplje, če škropiš drevje z baldrijanom). M. T.