POLJANSKI ODER 

ima bogato tradicijo, ki je popisana v jubilejnih zbornikih Gimnazije Poljane. Na tem mestu omenjamo le delovanje zadnjega desetletja.

Veliko predstav je nastalo pod okriljem Katarine Torkar Papež, ki je 2006 začela s posebnimi projekti. Ti so večinoma povezali profesorje in dijake, da so na poljanskem odru soustvarjali in zaigrali skupaj. Hkrati so bili k ustvarjanju povabljeni zunanji sodelavci. 
Predstavi UČNA URA in FIZIKI sta nastali v sodelovanju z Jankom Petrovcem (dramskim igralcem, novinarjem in prevajalcem), Alenom Ožboltom (vizualnim umetnikom, publicistom, scenografom in oblikovalcem), Matejo Ocepek (kiparko, pedagoginjo in konservatorko-restavratorko).

Z Damijanom Kracino (kiparjem in videastom) in dijaki SŠOF ter Ines Vozelj Šteharnik je sooblikovala avantgardistično dvojezično (slovensko-rusko) predstavo O, KONČNO JE NASTOPIL DAN ZA JUTRI, v kateri sta nastopila današnja dramska igralca Andraž Harauer in Žan Brelih.

Sedanji igralci Filip Mramor, Gaja Filač ter režiser in dramaturg Aljoša Lovrić Krapež so bili odlični v ŽABAH.

Z Jušem Zidarjem (gledališkim in radijskim režiserjem) je sodelovala najprej pri avtorski predstavi RAZRED, nato pa pri prireditvi ob 120-letnici GP, za katero je scenarij napisala režiserka Maša Pelko. (Predstava je žal dan pred prireditvijo v Gallusovi dvorani odpadla zaradi covida.)

Poljanski oder vključuje najrazličnejše gledališke prakse: v zadnjem desetletju so bili njegovi mentorji: Nataša Homar in Miha Pohar (Teater klasikov: DVOJČKA; EN KOMAD PO PLAVTU; KRALJ OJDIP; MEDEJA; ANTIGONA; OJDIP, KRALJ), Nina Miri Zalar in Miha Pohar (ROMEO IN JULIJA, tudi z učiteljskimi »igralci«), Alenka Arbiter (Pravljice za Dedka Mraza). 

V ožjem pomenu pa je danes Poljanski oder predvsem eksperimentalni pedagoško-gledališki proces, ki ga vodijo bivši poljanci, sedaj uveljavljeni profesionalni gledališčniki.
Po letu 21/22 se je  pobudnikoma in mentorjema Benjaminu Krnetiću (dramski igralec) in Danielu Škufci (dramski režiser), pridružila Nataša Keser (dramska igralka).

Do sedaj so bili zainteresirani dijaki in dijakinje deležni treh delavnic: gledališke improvizacije, ki jo je vodil Peter Frankl (performer in pedagog), Nina Rajić Kranjac (gledališka režiserka): Kako s kolektivno akcijo odpreti vprašanja konteksta, Žigan Krajnčan (plesalec, koreograf, režiser) pa: Kako gibalno odpreti vprašanja telesnosti.

Predvideno je kontinuirano delovanje dveh skupin: začetnikov in nadaljevalcev, ki se seznanjajo s tesnejšim vpogledom v uprizoritvene dejavnosti in z raziskovanjem lastnega izraza. V februarju in aprilu sta načrtovani dve produkciji.

Po letih delovanja tako zastavljenega odra se je pokazala potreba po kodeksu, ki poleg ciljev definira organizacijo in pravila delovanja, hkrati pa dokumentira sodelujoče, proces in rezultate delovanja. Izdali smo ZAVEZE PO, ki jih hranimo v treh izvodih.

PREDSTAVE

1. Začetna skupina se je v letu 2022/23 predstavila s svojstveno interpretacijo Grumovega Dogodka v mestu Gogi, pod naslovom HANA in mentorstvom Benjamina Krnetića ter Daniela Škufce, nadaljevalna skupina pa z avtorsko predstavo NEBO, pod mentorstvom Nataše Keser. NEBO je bilo zmagovalna predstava na obeh Festivalih mladinske kulture VIZIJE 2023 in TRANSGENERACIJE 2023, dijakinja Brina Rakun pa je prejela odličje – vizionarja - za najboljšo igralko.

 2. V sezoni 2023/24 so nadaljevalci po literarni predlogi Itala Calvina: Ko neke noči popotnik uprizorili avtorsko predstavo ZADNJA VEČERJA ALI PERUTNIČKE IN 13 AVTORSKIH PRIZOROV. Mentorirala sta jo Maša Pelko in Timon Šturbej. Ta kolektivni projekt je bil prav tako nagrajen z odličji na zgoraj omenjenih festivalih. Vizionar je šel v roke vsem.

Začetna skupina, ki sta jo vodila Nataša Keser in Jan Krmelj, je pripravila show case iz prizorov, ki so zoreli med letom.

3. V šolskem letu 2024/25 nadaljujejo zastavljeno prakso z začetniki dramska igralka Živa Selan in dramski igralec Marko Dragojević, z nadaljevalci pa dramska režiserka Nina Ramšak in dramski igralec Voranc Boh.

Šolska somentorja PO sta pri začetnikih Vid Skrbinšek, pri nadaljevalcih pa Katarina Torkar Papež.

IZHODIŠČE

Poljanski oder ni namenjen dijakom zgolj formalno, temveč je docela podrejen njihovim ustvarjalnim potrebam. Je stičišče angažirane misli mentorjev (profesorjev in bivših dijakov, sedaj gledaliških profesionalcev) in instinktov mladih ljudi, ki svoje razmisleke, čustvovanja in probleme uspejo artikulirati izoblikovano, premišljeno in navdahnjeno. 

Ključno je, da je prostor Poljanskega odra Gimnazija Poljane, saj se z ustvarjalnim delom znotraj izobraževalne institucije, vendar izven uradnih ur pouka, nudi predrugačen pogled na izobraževalno-vzgojni sistem sam.

Mentorsko zasnovano delo z dijaki se s pedagoškega vidika osredotoča na igro v praksi, na artikulacijo zakonitosti gledališkega medija, na vzpostavitev avtorskega odnosa v ustvarjalnem procesu, na razvoj kritičnega mišljenja in na zaznavo ter poglobitev performativnega potenciala dijakov. 

Z vidika dijaškega obšolskega udejstvovanja pa je delo raziskovalno in kolektivno ter se osredotoča na artikulacijo lastnih potreb v ustvarjalnem procesu in na opismenjevanje skozi uprizoritveno prakso ter zahteva nenehno samorefleksijo in natančno analizo dela v skupini. 

Kreativnost omogoča tudi zabavo.

CILJ
delovanja Poljanskega odra je v umetniških posegih, predstavah, dogodkih in akcijah, ki središčijo odnos dijakov do okolice in sveta, temu odnosu omogočajo prostor izraza in se vsakič kažejo kot kolektivna gesta.