Premog, neskončne stopnice in razbijanje stereotipov
NazajMednarodna izmenjava s šolo Theodor-Körner-Schule iz Bochuma v Nemčiji – reportaža po prvem delu izmenjave za 3. H
Teden smo na nemški gimnaziji otvorili s skupnim zajtrkom in zaključili s skupno večerjo, na katero je vsak prinesel domačo dobroto.
Kohle ist Brot: največji ponos Bohumčanov je rudarstvo, ki je kot posledica močne in zgodnje industrializacije milijonom ljudi predstavljalo edini način preživetja. Obiskali smo dva rudarska muzeja - Deutches Bergbau-Museum Bochum in Zollverein Essen, kjer smo si ogledali zapuščino in pomen rudarstva, zaradi katerega je mesto Bochum nastalo. Poleg prikaza zgodovine ene največjih industrijskih regij na svetu smo si ogledali bridko razstavo fotografij rudarjev pri garaškem in tveganem delu ter fotografsko razstavo, ki prikazuje pristno vsakdanjost življenja v industrializiranem Bochumu.
Ordnung und Disziplin! V slovenski narod zakoreninjen stereotip o nemški točnosti in izjemni organiziranosti, ki Nemčijo obravnava kot idealizirano, skoraj utopično obljubljeno deželo, se je v naših očeh nekoliko razblinil ob vlakih z znatnimi, včasih tudi do enournimi zamudami. V Severnem Porenju – Vestfaliji v zadnjem mesecu potekajo protesti javnega sektorja (voznikov tramvajev in avtobusov ter hišnikov), zaradi katerih je moteno obratovanje letališč in javnega prometa, pouk pa poteka na daljavo. Ker ni bilo javnih prevozov, nam je del programa padel v vodo, nihče od nas pa si ni mislil, da bomo podoživeli karantensko šolanje na daljavo.
Presenetila nas je ljubezniva toplina in prijaznost naših gostiteljev in njihovih družin, ki je znova pripomogla k porušenju stereotipa, ki Nemcem običajno pripisuje ostrino in hladnost.
Alles klar, Herr Kommissar? Presenetila nas je dinamika pouka v njihovi gimnaziji, kjer dijake ocenjujejo tudi za sodelovanje pri vsaki uri sproti. Vzdušje je zato malce rigidnejše, dijaki vestneje dvigujejo roke, profesor počaka, da se dvignjene roke naberejo, in nato pokliče dijaka, ki govori le, ko mu je beseda dodeljena. To se dokaj razlikuje od poljanske dinamike, ki je navadno manj formalna, debata pa spontana in sproščena.
So viele Treppen?! Obiskali smo Köln in najprej vstopili v opevano katedralo, ki nas je očarala s silno mogočnostjo gotske arhitekture in delikatnimi vitraji, žarečimi v marčevskem soncu. Prehodili smo nič koliko stopnic, da smo prispeli na vrh in se ozrli na milijonski Köln.
Na predzadnji večer smo skupaj s profesorji in našimi partnerji v šoli prej prazno steno zaznamovali s svojimi prstnimi odtisi in imeni. Prav naša izmenjava je bila namreč za Bohumčane prva, njihova želja pa je, da bi celotno steno v prihodnosti zapolnili z odtisi vseh, ki bodo sodelovali v izmenjavah.
Za organizacijo izmenjave se zahvaljujemo našemu profesorju nemščine Robertu Banfiju in naši razredničarki ter profesorici fizike Nadi Žonta Kropivšek.
Kora Hvala in Tjaša Hafner
Spomini na steni za vedno
Poljanci, tokrat ne pred Poljanami
Še ena z letališča
Za tak razgled se pa le splača prehoditi toliko stopnic
Ena z vrha kölnske katedrale
Znamenita gotska katedrala
Profesorski tim
Skupni zajtrk v šoli