Ko se predsodki razblinijo

Utrinki po prvem delu izmenjave za 3.B

Naš 3.B je nadaljeval niz uspešnih izmenjav ter konec hladnega januarja gostil učence s španske srednje šole CES Samaniego iz okolice Murcije. V prvih dneh je bilo potrebnega veliko prilagajanja, ne samo na zimski mraz, ampak tudi na slovenske navade. Preglavice sta nam povzročala predvsem zgodnje vstajanje in jutranja naglica na poti v šolo. Ni se nam mudilo, ker bi bili Španci tako počasni. Krivo je bilo druženje do poznih večernih ur.

Prvi dan smo španske kolege poskušali naučiti nekaj pogostih slovenskih fraz. Slovenci smo se čudili, ko so se jim jeziki vozlali ravno pri naši najpogosteje uporabljeni besedi – HVALA. Nasmejali smo se ob spoznavanju domnev, ki smo jih slovenski in španski dijaki imeli drug o drugem. Presenetilo nas je tudi, da so gostje sklepali, da se Slovenci zaradi nizkih temperatur manj tuširamo. Špancem je bila navada pitja čaja precej tuja, zato smo se v kavarni nasproti Poljan ogreli kar z vročo čokolado. Med vsemi domačimi jedmi, kot sta potica in žganci, smo jim za malico svetovali, naj poskusijo še najbolj priljubljeno hitro hrano. To je bil burek, ki so si ga proti koncu tedna še enkrat zaželeli. 

Sam vrhunec izmenjave je zagotovo bil sobotni izlet v zimsko pravljico – na Jezersko. Čeprav so bili Španci navdušeni nad snegom, ki ga v svojih krajih le redko vidijo, smo bili tudi Slovenci vznemirjeni, ker ga v takih količinah tudi v Ljubljani nismo vajeni. Največ smeha je bilo slišati na belih strminah sankaške proge. Sankali smo se čisto vsi, celo naše profesorice so se preizkusile v zimskih športih. Morsko plat Slovenije pa so gostje odšli raziskat kar sami. Sprehodili so se po Škocjanskih jamah in obiskali Piran. 

V torek popoldne pa se je v predavalnici odvila zaključna prireditev, kjer smo dijaki v narodno mešanih skupinah pripravili predstavitve o poteku celotnega tedna. Prigode smo predstavljani na raznovrstne načine. Nekateri smo napisali pesmi, spet drugi pripovedovali ob fotografijah. Predstavitev se je dijakom na trenutke zdela dolga, a na koncu jo je popestril kratek film, ki ga je pozno v noč sestavljala naša Sara Podbelšek Miklavčič. Post festum smo se razveselili vseh pohval profesorjev. 

Na prihod španskih gostov smo se že od septembra zavzeto pripravljali, ves trud je bil nedvomno poplačan z novo sklenjenimi prijateljstvi. Izmenjave so zagotovo čudovit način za razblinjanje predsodkov. Po naših opažanjih so Španci še bolj družabni, kot smo mi, povezal pa nas je zlasti odprt in vedoželjen duh. V sredo dopoldan je napočilo grenko slovo, a kljub temu polno pričakovanja, saj se bomo konec marca še poljanci odpravili na sončni jugovzhod Španije.

Za organizacijo izmenjave in vsakršno podporo se zahvaljujemo naši razredničarki in učiteljici angleščine Sanji Hočevar ter učiteljici latinščine Luciji Krošelj Košec.

Zala Humar