Makedonci gredo na sever

Reportaža po prvem delu izmenjave za 3.A - izmenjava z Gimnazijo Orce Nikolov, Skopje

Kot za vsa šolska leta na naši gimnaziji tudi za letošnje ni bilo moč predvideti, kaj se bo v njem dogajalo. Vseeno pa smo bili prepričani o tem, da bo, čeprav morda zveni klišejsko, nekaj nepozabnega in navdihujočega, hkrati pa polno zmede. Sicer imamo pred seboj še celo polovico leta, a omenjena pričakovanja so se že uresničila.

Po nekaj letih zaprtja zaradi epidemije so bile letos spet obujene mednarodne izmenjave. To so tisti projekti, ko za en teden pustiš bodočemu prijatelju, da spi v tvoji sobi in prazni tvoj hladilnik. Na poti do šole imaš po novem družbo, popoldne pa izgovor, zakaj si ostal v kavarni do desetih zvečer. Našemu razredu, slovitemu 3.A, so bili dodeljeni Makedonci, s katerimi smo se, kot boste lahko prebrali, res dobro ujeli.

V soboto, 3. 12. 2022, bi avtobus z gosti moral prispeti enkrat med deseto dopoldne in prvo uro popoldne. A zaradi manjših zapletov na njihovi dolgi, 17-urni vožnji z avtobusom iz Skopja, so naši partnerji prišli pred poljansko gimnazijo šele ob 17.30. Tako se je na žalost naš spoznavni večer skrajšal samo na slabo uro, a to je bilo več kot dovolj, da smo skupaj lahko obnovili znanje plesanja kola in makarene.

Naslednji dan smo se vsi zbudili živi in končno naspani. Pred nami je bil dan z družino, za nekatere na belem snegu, za druge v jamah, tretje v gozdu, za nekatere celo v Benetkah, pa v muzeju iluzij, za ostale pa v udobju doma.

Po navadi v ponedeljek zjutraj nihče ni dobre volje, a tokrat je bilo drugače. Pred nami je bil nenavaden teden s samo dvema urama ustaljenega pouka in mnogimi bolj zanimivimi aktivnostmi. Prvi dan smo v šoli imeli vse od učenja osnov slovenskega jezika za naše partnerje pa do zanimivih in živahnih razprav pri aktivnem državljanstvu, ki so trajale do večernih ur. Torek je minil na Gorenjskem, ob drsanju, hoji, goveji juhi ter plesanju polke. Sreda in četrtek sta za nas poljance minila na šoli, makedonski četrtek pa se je odvijal v Piranu in v Škocjanskih jamah.

V tednu izmenjave smo imeli dve vrsti delavnic, in sicer dokumentarno ter glasbeno. Dokumentarna je, kot že ime pove, skrbela za dokumentiranje vsega finega, kar se je dogajalo med tednom, in urejanje teh posnetkov v prikupen filmček, ki smo si ga v petek skupaj ogledali in obujali spomine na prijetna doživetja tedna. 

Udeleženci glasbene delavnice so bili zadolženi za uprizoritev makedonske ljudske pesmi Eleno kerko, s katero smo nastopili na slavnostnem božično-novoletnem koncertu 2022. 3.A smo jo s solistkama in ostalimi glasbeniki s profesorjem Trobevškom na čelu pridno vadili že od septembra, decembra pa nam je samo v nekaj urah vaje uspelo pridobiti še eno solistko in osvojiti tradicionalno kolo ter z nastopom otvoriti letošnji zimski spektakel.

Lepo je bilo dneve končevati ob druženju, saj se na neformalne načine gotovo splete največ prijateljstev. Več časa kot smo preživeli z makedonskimi vrstniki, bolj smo bili neučakani glede potovanja v Skopje marca letos.

Kot vedno tudi pri našem projektu ni šlo vse kot po maslu, a kljub mnogim uram zmedenosti in utrujenosti je ta teden res bil nekaj posebnega in v naših mislih ostaja v prijetnem spominu.

Za organizacijo izmenjave se zahvaljujemo naši učiteljici francoščine in angleščine Petri Hrovat Hristovski, ki se nam zaradi bolezni ni mogla pridružiti v živo, je pa na daljavo bdela nad nami, Marku Trobevšku, našemu razredniku in učitelju slovenščine, ter vsem učiteljem, ki so nam še pomagali pri izvedbi.

Tilen Mauhar, 3.A