Iz še zmeraj tople Andaluzije

Obisk dijakov IES Virgen del Carmen iz mesta Jaén v Španiji - Reportaža po prvem delu izmenjave za 3.E

Pa je končno prišel dan, ki smo ga vsi dijaki 3.E nestrpno pričakovali. Dočakali smo prihod naših španskih prijateljev, ki so k nam, v njim nepoznano, hladno deželo, iz še zmeraj tople Andaluzije pripotovali sredi mrzle noči. 

A nič zato, ob 2.30 zjutraj smo jih zato mi toplo sprejeli v naše domove in pričelo se je naše enotedensko druženje. Program je bil več kot pester. Že prvi dan smo skupaj raziskovali Ljubljano, z zabavnim “treasure hunting-om”. Zanje smo pripravili uvodno prireditev s kvizom o Sloveniji, glasbeno točko poljanskega orkestra in odigranim prizorom iz dela Ivana Cankarja. Sledila je pot v zanimive Škocjanske jame in skorajda neverjeten skok do morja, v slikoviti Piran. Vse to se da videti v enem dnevu, če živiš v Sloveniji! 

V četrtek so se španski dijaki pridružili različnim razredom in poslušali tri ure pouka na Gimnaziji Poljane. Sledila je zabavna ura slovenščine, katero smo izvedli v parih, si pomagali pri izgovorjavi in se krepko nasmejali, saj sta slovenščina in španščina močno različni, zato so se pri nekaterih besedah prav simpatično zapletali. 

Približal se je petek, ko smo s skupnimi močmi pripravili nepozaben dvojezični nastop za starše. Plesali smo, peli, se smejali in svoje občutke in vtise predstavili v angleščini in španščini. Pridružil se nam je tudi španski ambasador, ki je vse zbrane nagovoril  s toplimi besedami.

V soboto smo se odpeljali na Jezersko, kjer so se nekateri prvič spustili na saneh in si nato nadeli tudi krplje. Snežinke so poskrbele za res čaroben zimski dan. Dan z družino je nastopil v nedeljo in večina se nas je srečala na Bledu. Sprehodili smo se okoli jezera, kar nam je vzelo kar nekaj časa in potrpežljivosti, saj so Španci navajeni na bolj počasno, umirjeno življenje in jih naše hitenje pri tem prav nič ne zmoti. Ob koncu smo se seveda posladkali še z blejsko kremšnito. 

Vrhunec večera je bil skupen ogled finala svetovnega nogometnega prvenstva, kjer smo se, ob dobri družbi in hrani, združili tudi v skupnem navijanju za Argentino. Še zadnji dan skupnega druženja nas je popeljal na Ljubljanski grad, občudovali so razgled, čemur je sledil trenutek slovesa, objemov in obljub, da se kmalu spet srečamo! 

Veliko novega nas še čaka marca, ko bomo mi odleteli k njim spoznat delček njihovega življenja, utripa njihovega vsakdana, mesta, šole … Predvsem pa bo teden izmenjave ostal v vsakem izmed nas kot nepozaben spomin, iz katerega je mogoče črpati ustvarjalnost in moč tudi v manj lepih trenutkih življenja.

Za organizacijo in potrpežljivost se zahvaljujemo razredničarki in naši učiteljici španščine Natali Žlajpah ter Nataši Koprivnikar, naši učiteljici biologije.

Eva Kosi, 3.E