Nepozabno

Obisk dijakov IES Antonio Serna iz španske Albatere - Reportaža po prvem delu izmenjave za 3.C

V sredo, 14. decembra so nas pred Poljanami pričakali dijaki gimnazije Antonio Serna Serna iz Albatere. To je bilo prvič in zadnjič na izmenjavi, ko so oni čakali nas. 

Ko je vsak našel drugo polovico para, smo si izmenjali težko pričakovani ¡hola! in odpeljali smo se domov. 

Naslednji dan se je začelo zares. Zgodnje vstajanje je Špance pokopalo, a niso se zavedali, da dolga vožnja z javnim prevozom šele sledi. Ob prihodu v šolo smo jim izkazali dobrodošlico z uvodno predstavitvijo Slovenije. Naučili smo jih tudi nekaj slovenskih besed, ki jih je zanje skrbo izbral Marko Trobevšek, profesor slovenščine, sicer pa tudi poljanski poliglot. Okrepčani v šolski podmornici smo se podali na lov za zakladom po Ljubljani. Ali ste vedeli, da ima Nebotičnik 13 nadstropij? Mi tudi ne.

V petek smo zaradi slabega vremena na žalost bili primorani odpovedati sankanje, zato smo si na Bledu ogledali grad (jezero se je izgubilo v megli) in peljali Špance na kremšnite ter bili na delavnici lectovih src v Radovljici. Če želite izvedeti, kje imajo najboljše kremšnite, vprašajte gospoda profesorja Dana, saj je to skrivnost:)

Sledila je delovna sobota. Dopoldne smo imeli delavnice aktivnega državljanstva na temo migracij, človekovih pravic in okolja. Kasneje smo se s Španci pomerili tudi v različnih športih. Pri odbojki smo jim kot prijazni gostitelji prepustili zmago, pri košarki pa sem nam je pridružil profesor Dan, takrat je šlo za res in zmaga je bila naša.

Sobotni večer smo kot običajno posvetili druženju ob vroči čokoladi in igranju biljarda. 

Nedelja je bila namenjena, da dan preživimo z družino. Na tem mestu si nas je verjetno večina zastavila vprašanja, kaj sploh počnemo ob nedeljah z družino. Tako so se nekateri odpravili na sneg sankat, drugim pa je bilo ljubše daljše poležavanje v postelji. Tudi drsanje je bilo v igri in se je srečno končalo brez odhodov na urgenco. Ko je nastopil čas finala v nogometu, se nas je večina zbrala v biljardni hiši, kjer smo si ogledali tekmo. Seveda smo navijali za Argentino, razen redkih izjem, ki so kislih obrazov morali sprejeti poraz Francije. Valerija je sklenila kompromis in hkrati navijala za Argentino kot tudi za Mbappeja.

Kljub aktivnemu vikendu smo v novi teden vstopili zadovoljni in komaj čakali, da imamo delavnice aktivnega državljanstva. Prav nič nismo zavidali Špancem, ki so ta čas bili na ogledu Škocjanskih jam in se odpravili na izlet do morja. Mrzla voda jih ni motila, saj se je eden izmed njih pogumno vrgel v morje.

Počitka ni bilo niti v torek. S Španci smo v enem dnevu pripravili zaključno prireditev za starše, ki je potekala isti večer. Po uspešni prireditvi je sledila pogostitev za starše, kjer ni manjkalo domačih dobrot. Za nas se je po zaključku večer šele dobro začel;).

V sredo je napočil trenutek, ko smo se morali posloviti. Ni nam bilo lahko, vendar pa moramo priznati, da smo komaj čakali, da se spočijemo, saj je kljub odlični izkušnji, to velik napor tako za nas kot za profesorje.

Mednarodna izmenjava je izkušnja, ki je ne bomo nikoli pozabili.

Zahvaljujemo se profesorjema Petri Novak in Danu Kardumu Šibili za organizacijo.

Ela Razpet, Tia E. Posel, Anže Selan, Natalija Cankar in Ema Grosek