Poljanski film Med dvema svetovoma povezali fiziko, ljubezen in življenjsko negotovost

V ponedeljek, 19. oktobra 2026, je v Slovenski kinoteki v Ljubljani pred polno dvorano premiero doživel kratki film Med dvema svetovoma. Film je rezultat enoletnega ustvarjalnega dela dijakinj in dijakov Gimnazije Poljane pod mentorstvom profesorja fizike, magistra znanosti Boruta Grošičarja, ki v filmskem svetu deluje tudi pod umetniškim imenom Branden Garrett.

Po uvodnem nagovoru Katarine Torkar Papež je sledila projekcija filma, ki ga je občinstvo zelo dobro sprejelo. Po ogledu se je na odru odvila še razprava z ustvarjalci, ki jo je vodila do pred kratkim poljanska učiteljica slovenščine Katarina Torkar Papež. Spregovorili so o nastajanju filma, ustvarjalnem procesu in sporočilu zgodbe.

V glavnih vlogah sta nastopila dijaka Peter Perme in Viktorija Vogrinec, v drugih vlogah pa so nastopili Tara Jordan, Leila Kaše, Zoja Marolt, Tara Krvina ter učitelja Nataša Žiger in Borut Grošičar. Film je režiral Vital Butinar, za vizualno podobo je kot direktorica fotografije poskrbela Leya Kokoravec, za snemanje zvoka pa dijak Vid Stražišar. Pri uresničitvi projekta je bila pomembna tudi podpora ravnatelja Gimnazije Poljane Srečka Zgage, ki prepoznava pomen ustvarjalnih projektov, v katerih dijaki pridobljeno znanje prenašajo v prakso.

Od Heisenbergovega načela nedoločenosti do človeških odnosov

Posebnost filma je izvirna povezava med fiziko, psihologijo, ljubeznijo in negotovostjo, ki spremlja človeka v vsakdanjem življenju. Ideja za scenarij se je Borutu Grošičarju porodila pred desetimi leti, ko se je udeležil avdicije za vlogo fizika Wernerja Heisenberga v televizijski seriji Genius, posvečeni življenju Alberta Einsteina.

Navdih je našel v prizoru, v katerem Nobelov nagrajenec Heisenberg med zasliševanjem ameriškemu agentu Ritterju izreče stavek: »The more precisely you try to take my measure, the less precisely you will know my position.« (Prosti prevod: »Bolj natančno ko me poskušaš izmeriti, manj natančno boš poznal mojo lego.«)

Ta misel ga je spodbudila k razmisleku o Heisenbergovem načelu nedoločenosti, enem od temeljnih načel kvantne fizike, in njegovi metaforični povezavi s človeškimi odnosi. Tako kot v kvantnem svetu lege in gibalne količine delca ne moremo hkrati določiti s poljubno natančnostjo, tudi človeka ni mogoče preprosto opredeliti, izmeriti ali popolnoma nadzorovati. Bolj ko ga skušamo za vsako ceno določiti, bolj nam lahko njegova resnična narava ostaja nedosegljiva.

Na tej zamisli je Grošičar zasnoval osnutek scenarija, ki so ga dijakinje nato postopoma razvijale, dopolnjevale in pilile na rednih tedenskih srečanjih krožka filmske igre pod njegovim mentorstvom. S skupnim ustvarjalnim delom je zamisel prerasla v filmsko zgodbo o ljudeh, ki se znajdejo med dvema svetovoma, med razumom in čustvi, gotovostjo in negotovostjo ter željo po nadzoru in potrebo po zaupanju.

Včasih je dovolj že en centimeter

Film Med dvema svetovoma gledalca spodbuja k razmisleku o tem, kako se soočamo z negotovostjo, kako sprejemamo odločitve in zakaj je včasih najtežje narediti prav prvi korak. Njegovo sporočilo je, da za spremembo ni vedno potrebna velika življenjska revolucija. Včasih je dovolj že majhen premik, en centimeter v pravo smer, da se stvari začnejo spreminjati.

Dijaki so se skozi celoletni proces preizkušali v filmski igri in produkciji ter spoznali, kako se lahko začetna zamisel s sodelovanjem, vztrajnostjo in ustvarjalnostjo razvije v končano umetniško delo.

Besedilo: Borut Grošičar, prof.