Teden, ko vsi pozabimo, kako se govori angleško - izmenjava

Po prvem delu izmenjave za 3.B

Na značilno ljubljansko megleno jutro smo dijaki 3.B precej živčno pričakali svoje dopisovalce iz Švice. Že njihov prihod je za nas, ki smo navajeni na slovenske železnice, pomenil pravi mali čudež, saj so prispeli s popolnoma točnim vlakom. Po nekaj rahlo nerodnih minutah prepoznavanja in spoznavanja smo se odpravili s postaje in jih sprejeli v svoje domove, nato pa smo prvi skupni dan izkoristili za namestitev in morebitne izlete po Sloveniji.

Uradni del izmenjave se je začel s predstavitvijo programa v ponedeljek zjutraj, čemur je sledil ogled šole in nato ekskluziven kviz za Švicarje, ki ga je sestavil prof. Dan Kardum Šibila. Po poslušanju nadvse izobraževalnih besedil Jana Plestenjaka smo na učni uri slovenščine profesorja Marka Trobevška s švicarskimi prijatelji drug drugega učili izgovoriti težko izgovorljive besede in skušali prevajati neprevedljive fraze. Zatem smo dobili čas za kosilo, ki smo ga številni izkoristili kar za nenadomestljiv burek. Temu je sledil ogled Ljubljane v obliki lova na zaklad, ki ga je pripravil prof. Miha Osredkar.

Med prostim časom smo med drugim izvedeli mnogo, za naše goste povsem vsakdanjih dejstev, kot na primer to, da v njihovih restavracijah za navaden kozarec vode odštejejo tudi štiri franke (to je nekaj več kot štiri evre), za pico pa vsaj dvakrat več kot mi. Cene so v obratnem smislu presenetile tudi njih, zato je bil prvi slišani stavek ob vstopu v trgovino Hofer: »Wow, it's all so cheap here!«. V enem tednu je bilo tako kupljenih ogromno knjig, oblačil in ličil.

V torek smo se odpravili v Piran, kjer smo uživali v še zadnjih letošnjih poletnih dneh in izvedeli vse o izjemnosti in neprecenljivosti piranske soli, naslednji dan pa smo preživeli v šoli. Naši gostje so imeli na urniku hospitacije v različnih razredih, za nas pa sta bili na vrsti športna vzgoja in seveda naša najljubša matematika. Po kosilu so Švicarji nekatere od nas prosili za nekaj slovenskih prigrizkov in/ali sladkarij, kar se je izkazalo za veliko težjo nalogo, kot je sprva slišati. Hitro smo namreč ugotovili, da je večina naših najljubših prigrizkov otroštva hrvaških ali pa sprva slovenskih in nato prodanih (vseeno smo jim kot delce nostalgije predstavili Frutabelo, Fructal sokove, Čokolino, Cedevito, in vse podobno). Popoldne je sledil obisk mladinskega centra v Mostah, poučen vodeni ogled tega dela mesta in nazadnje še smeha polna (in na žalost vseh govorcev posneta) debata o kipih narodnim herojem.

V četrtek je bil za švicarski del izmenjave organizirana ločena ekskurzija na Bled, kjer so si ogledali grad, poskusili (po mojih informacijah ogromen) kos kremšnite in dekorirali svoje medenjake. Medtem smo mi opravili obvezne ure aktivnega državljanstva, pod okvirom katerega smo med drugim obiskali Radio Študent in se imeli priložnost sprehoditi po njihovih studiih in delovnih prostorih.

Zadnji dan pred slovesom je sledilo hitro pripravljanje programa, vaja in nato izpeljava poslovilne prireditve. Vanjo smo vključili petje, poezijo, flavto, band, kviz o izmenjavi in najbolj zabavne t. i. lomilce jezika. Bučni aplavz na koncu je naznanil začetek zadnjih ur pred odhodom Švicarjev nazaj domov.

Teden izmenjave je zagotovo edinstvena izkušnja, za katero smo lahko hvaležni predvsem zaradi priložnosti spletanja novih prijateljstev ter spoznavanja ljudi in kulture na svojevrsten način, zato se že veselimo drugega dela in obiska Švice. Hvala tudi skrbnima profesoricama Ireni Tomford in Ireni Sečnik, ki sta nam jo omogočili. 

Besedilo in izbor fotografij: Gaja Kranjec, 3.B