Planinski pohod na Planjavo in Brano

V zgodnjih jutranjih urah sobote 26. septembra smo se odpravili proti lepotam Kamniške Bistrice, od koder smo pričeli pohod na Planjavo. Po dobri uri hoje po markirani poti smo zavili na nekategorizirano pot, ki je bila včasih lovska steza. Med naporno hojo so nam pogled krasili vrhovi, ki jih je zajela jutranja sončna svetloba. Nekaj sto višinskih metrov kasneje smo se ustavili in si nadeli plezalne pasove, čelade in samovarovalne komplete. Celoten pohod sta profesorja Jaklič in Zgaga skrbela tako za dobro vzdušje kot za našo varnost. Med potjo sta večkrat napeljala vrvi, na katere smo se pripeli. Po nekaj urah plezanja in hoje po strmem brezpotju smo se znašli nazaj na markirani poti, pod Planjavo. Po kratkem oddihu in uro in pol hoje kasneje smo prispeli na 2394 metrov visok vrh Planjave. Poti do koče na Kamniškem sedlu je sledila okusna večerja, druženje ter dobro zaslužen spanec. 

Naslednje jutro smo se ponovno znašli na poti, tokrat do uro oddaljenega vrha Brane (2253 m). Na vrhu smo spoznali pogumnega padalca, kateremu smo pomagali pri skoku, pri čemer smo bili mi najverjetneje bolj prestrašeni od njega. Kmalu za tem smo se po strmi poti vrnili nazaj do koče, kjer smo si privoščili okrepčilo. Potem smo krenili nazaj v dolino, kamor smo prispeli po dobrih dveh urah poti. V restavraciji v Kamniški Bistrici smo utrujeni in zadovoljni pojedli kosilo, potem pa se usedli na avtobus, ki nas je odpeljal nazaj do Poljan. 

Pohod je bil zelo zahteven, ampak tudi izjemno zabaven in poln prečudovitih razgledov. To je bila izkušnja, ki nam bo še dolgo ostala v spominu.

Besedilo: Sara Keršič, Lev Capuder, Nikija Bedenčič, Filip Pučko, Evelin Konda, Marko Rigler 

Izbor fotografij: Srečko Zgaga, prof.