Dan klasikov

V četrtek, 2. aprila 2026, je potekal Dan klasikov, ki ga je letos gostila Prva gimnazija Maribor. Naše srečanje se tokrat ni začelo na šoli, temveč v SNG Maribor, kjer so za nas pripravili uvodno slovesnost z nagovorom ravnatelja Prve gimnazije Hermana Pušnika ter koreografa Edwarda Cluga. Slednji nam je na zelo zanimiv in oseben način predstavil svojo baletno predstavo, ki jo je navdahnila Orffova Carmina Burana. Sledil je ogled Carmine Burane pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča.
Po predstavi smo se dijaki klasičnih gimnazij razdelili v skupine in nadaljevali z aktivnostmi. Moji skupini so predstavili knjižnico Prve gimnazije Maribor ter nam pokazali nekaj svojih posebnih knjižnih izvodov. Nato je sledilo kosilo v šolski jedilnici. Po njem smo se sprehodili do Pokrajinskega muzeja Maribor, kjer smo si ogledali stalno razstavo, zatem pa obiskali še Pokrajinski arhiv. Tam so nas seznanili z delovanjem arhiva in delom arhivista. Skupaj smo preživeli zelo lep dan, vrhunec dogajanja pa je bila nedvomno Carmina Burana.
Zapisala: Sonja Šteharnik, 3. A

Letošnje srečanje slovenskih klasičnih gimnazij v Mariboru se je začelo s prikupno dijaško predstavo v latinščini, ki je bila ravno prav prepletena s slovenščino. Nato je sledil ogled kantate Carmina Burana, za katero je koreografski scenarij napisal mednarodno priznani, sicer mariborski umetnik Edward Clug, kar je še pripomoglo h kulturnemu spoznavanju mesta. V šolski knjižnici smo lahko pokukali v knjigo grškega filozofa Platona, ki je bila na vsaki drugi strani napisana v stari grščini, na vsaki prvi pa v jeziku, ki si ga nisem najbolje zapomnil - najbrž je bila latinščina - saj sem bil tako vzhičen nad grščino starostjo ter dragocenostjo knjige same. Po kosilu na gimnaziji smo se odpravili do najbolje ohranjene sinagoge v našem delu Evrope in edine ohranjene sinagoge v Sloveniji. Izvedeli smo veliko zanimivosti o judovski skupnosti. Med drugim sem si zapomnil, da so jim bili izobrazba in pismenost izjemno pomembni, zato so bili pogosto dobro sprejeti med ljudmi, saj so prinašali znanje. Videli smo tudi hebrejsko pisavo, nekateri pa smo se mimogrede preizkusili v branju in ugotavljali, ali kaj razumemo. Ob vhodu je postavljenih še nekaj plošč s staro hebrejsko pisavo. Ob tem me je spremljal tudi grenak priokus ob misli, kako se lahko zgodovina ponavlja in kako hitro se lahko narod, ki je bil nekoč žrtev, znajde v vlogi povzročitelja trpljenja drugih. Takšna vprašanja so se mi porajala ob razmisleku o današnjih svetovnih dogajanjih — kako je mogoče, da se človeštvo kljub zgodovinskim izkušnjam še vedno vrača k nasilju in konfliktom? Iz Židovske četrti smo se nato pod vodstvom posebej zabavnega vodiča odpravili na ogled Maribora. Na Glavnem trgu smo govorili o kugi, si ogledali najstarejšo vinsko trto na svetu in izvedeli, da njeno vino v resnici sploh ni tako zelo okusno — s starostjo trte se namreč okus vina slabša.
Zapisal: Julij Dominik Mrak, 3. A