Ekskurzija 2.A in 2.B razreda v Rim

Od starega Rima do sladoledov za bogate

Čeprav smo vsi nestrpno pričakovali ekskurzijo v Rim, je bilo ob zaspanih pol štirih zjutraj na avtobusu videti le tihe in zehajoče podobe dijakov 2.A in 2.B razreda. Po peturni vožnji do renesančnega mesta Mantove nas je v sijoče jutro z besedami »vstani in zasij« zbudila vodnica Marija in nam nato predstavila izjemno natrpan urnik prihodnjih dni. V Mantovi smo si najprej ogledali Palačo Te, kjer smo občudovali mojstrske freske v dvorani konjev ter zgodbo o Amorju in Psihi, ki so nam jo popestrili tudi dialogi, ki so jih pripravili dijaki. Na vrsto je kmalu prišla Vojvodska palača s slavno sobo zaročencev, za njo pa še Bazilika sv. Andreja. Nato smo z avtobusom že odrinili naprej proti Rimu.

Naslednje jutro smo, še vedno z dolgimi podočnjaki, pojedli (ne ravno najbolj krepilni) zajtrk in se odpravili v sončni Rim, najprej do cerkve San Pietro in Vincoli. V treh dneh, ki smo jih preživeli v tem mestu polnem antičnih zakladov, smo videli vse od Koloseja, rimskega foruma in Fontane di Trevi pa do sladoledov, ki stanejo 18€, kar so nekateri srečniki ugotovili na boleč način. Večini se je v spomin najbolj vtisnilo raziskovanje Ostie Antice, neverjetnih ostankov antičnega mesta. Tam smo preživeli več kot dve uri in lahko tudi sami začutili mogočnost rimskega imperija, ki ga z nekaj domišljije lahko občudujemo tudi 2000 kasneje. Prav tako nam bodo v spominu ostale okusne pice, v lokalih, muzejih in povsod drugod pa tudi javna stranišča, ki so imela vsak svojo posebno okvaro.

Zadnji dan smo se po ogledu Vatikana in veličastne bazilike sv. Petra, v kateri smo se prebijali skozi večjo gnečo, kot smo je navajeni ob najbolj natrpanih urah LPP avtobusov, odpeljali še v Cerveteri. Tam smo še zadnjič v roke prijeli rumene slušalke in se za nekaj časa izgubili med izvrstno ohranjenimi nagrobnicami Etruščanov ter po navodilih prof. Ostan poglobljeno razmišljali o smrti.

Zatem smo se, polni novih spominov, izkušenj in dobre volje, hkrati pa tudi izredno utrujeni, usedli na avtobus in na njem sedeli še 9 ur, da smo prispeli nazaj v Ljubljano. Med drugim je ekskurzijo zaznamovalo tudi vodstvo: vodnica Marija in šoferja, ki so poskrbeli za veliko dobre volje in smeha, prof. Ostan z izčrpnimi razlagami ter ostali skrbni profesorji spremljevalci Nataša Homar, Irena Sečnik in Emil Lokar. 
Tako nam bo Rim zagotovo ostal v prijetnem spominu, saj smo od bliže spoznali mnogo čudes antike, ki jih je mogoče zares začutiti samo na tak način. Poleg tega je potovanje popestrila tudi dobra družba in nujne prigode, ko ni šlo vse po načrtu.

PS: Kljub »grožnjam« prof. Ostan na koncu ekskurzije nisem bila žrtvovana, ker sem skoraj izgubila sprejemnik s slušalkami :)

Zapisala: Gaja Kranjec, 2.B