Projektni dan za 2. letnike na temo Strah in pogum

Za 2.B: Drugačnost nas ne ločuje; ločuje nas neznanje in strah pred njo.

Sodelujoči učitelji: Nataša Homar (LAT), Luka Kelc (SOC) in Srečko Zgaga (ZGO).

Projektni dan smo zastavili v dveh delih: najprej smo si ogledali Muslimanski kulturni center, na sam projektni dan pa smo se zbrali v šoli, kjer smo najprej obnovili zgodovinski pogled na soočenje islamskega in krščanskega sveta, nato pa smo po skupinah iz izbranih odlomkov ali spletnih strani identificirali ključne predsodke do islamskih idej in praks, spoznavali, da je islam heterogena religija in analizirali vpliv islama na današnje predpise v nekaterih državah. Ob koncu dneva smo ponovno prišli do spoznanja, da le poznavanje in vedenje premaguje stereotipe. 

Za 2.C: Drugačnost nas ne ločuje; ločuje nas neznanje in strah pred njo.

Sodelujoča učitelja: Natali Žlajpah (ŠPA), Miha Pohar (ZGO)

“Učenjaki so dediči poslancev, in poslanci ne puščajo dediščine v (denarni obliki), temveč puščajo znanje kot svojo zapuščino. Človek, ki osvoji znanje, osvoji svoj polni delež (te zapuščine).

Rijad-us-Salahin

Stiska, skoraj otroški strah pred neznano islamsko vero, kulturo in načinom življenja muslimanov na sploh so bili impulzi, da sva učitelja Natali Žlajpah in Miha Pohar pripravila ogled Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani, kjer smo s pomočjo odlične vodičke spoznavali prav to. V drugem delu smo skrivnosti muslimanskega sveta odkrivali z Edonom Seferajem, nekdanjim poljancem, ki nam je iz prve roke pripovedoval, kako se je kot musliman počutil na Gimnaziji Poljane, kakšne so zakonitosti javnega in privatnega življenja, lepote in izzivi sobivanja manjšine v naši državi. Zaključi smo praktično, s pomočjo izr. prof. likovne didaktike Bee Tomšič Amon, nekdanje učiteljice na Poljanah, smo spoznali arabsko kaligrafijo in se preizkusili tudi v praksi z zapisom verza V imenu boga, milostnega.

Za 2.D: Strah in pogum na vsakem vogalu – nekoč in danes

Sodelujoča učitelja: Brigita Zadnik (ITA), Alan Paradiž (ANG)

Projektni dan na temo »strahu in poguma« je prepletal zgodbe ljudi, ki so krojili zgodovino Italije (Garibaldi), ali pa se sami podali na pot polno izzivov (prečkanje Atlantika v čolnu ali peš preko Avstralije), da premagajo lastne strahove. Da pa so pogumni ljudje, ki so pogosto spregledani in odrinjeni na rob družbe, pa so dijaki izvedeli iz prve roke tudi na ogledu t.i. »nevidne Ljubljane« skozi oči pripovedovalcev Kraljev ulice.

Za 2.E: Nori strah, nori pogum

Sodelujoča učitelja: Marko Trobevšek (SLO), Ana Bogdan Zupančič (svetovalna delavka)

Za letošnji projektni dan sva z Ano Bogdan priredila enega od mojih prejšnjih. Dijaki so videli Let nad kukavičjim gnezdom, se z Ano pogovarjali o sedanjih problemih duševnega zdravja v povezavi s šolo ter slišali moje predavanje o zgodovini obravnavanja norosti.

Letošnja tema – naslov zbirke novel, s katero so se lani mučili maturantje in njihovi učitelji – nas je najprej usmeril v razmišljanje o strahu, ki so ga zbujali pojavi norosti od prvih časov, kar jih doseže zgodovinski spomin. Norce so zmeraj bolj ali manj imeli za obsedene, dostikrat so menili, da jih je doletela božja kazen. Od grških poskusov, da bi jih razumeli, so jih dolgo zdravili po slavni teoriji o ravnovesju telesnih sokov – z bljuvali, odvajali, puščanjem krvi ter z drugimi metodami, ki so običajno pomenile takšno ali drugačno mučenje. Humano ravnanje z norci, ki so ga skušali uveljaviti od 18. stoletja naprej, z vidika poznavanja norosti ni nič spremenilo Sedanje stanje, poleg želje, da bi kaj več vedeli o norosti, tudi ne vzbuja kaj dosti drugega razen strahu. Izvora norosti ne poznamo, ne znamo je zdraviti; svetla izjema je, kot kaže, katoliška Cerkev, ki se uradno še vedno posveča izganjanju hudiča … 

In kje je tu pogum? Mogoče vsaj v tem, da si upamo resnici pogledati v oči, da je ne skrivamo in zamolčujemo. Morda bi smeli nekako v tem duhu, z dolžno in spodobno skromnostjo, razumeti projektno druženje z 2.e razredom. 

Za 2.F: Strah in pogum izumiteljev

Sodelujoči učitelji: Petra Hrovat Hristovski (FRA), Nada Žonta Kropivšek (FIZ), Jan Jereb (ŠVZ)

Dijaki so delali v treh skupinah, vsaka skupina je s svojega področja predstavila pogumna dejanja izumiteljev, ki so se zapisali v zgodovino tudi zato, ker so uspeli premagati strah.

Prva skupina (francoščina) je poustvarjala na podlagi francoske knjige Premier vol avec les frères Montgolfier (Prvi polet z bratoma Montgolfier) in pripravila dramatizacije treh prizorov, kjer se ključne osebe soočijo s poplavo čustev, od strahu, ponosa, občutka odgovornosti in nenazadnje poguma. Dijaki so napisali scenarije, spoznali strojne prevajalnike in njihove pasti, besedila priredili in se jih naučili na pamet. Pri tem so tudi sami morali premagati strah in pogumno nastopiti pred publiko z lastnim besedilom v tujem jeziku.

Druga skupina (fizika): Razmišljale smo, kaj bi poskusile z mikrovalovi, da bi o njih izvedele več. Viharile smo po možganih, kaj si upamo z mikrovalovno pečico (ki jo je posodila zbornica) poskusiti in kaj je dovolj sporno, da bomo raje poiskale izkušnje drugih na Youtubu. Razvile smo štiri poskuse: opazovalni poskus, kaj se zgodi s penicami Marshmallows, če jih izpostavimo mikrovalovom mirujoče ali pa vrteče se na običajno vgrajenem krožniku. Ugotovimo, da se mirujoče penice ne grejejo povsod enako in da je ravno zato potrebno vrtenje. Kje natanko so področja, kjer se hrana bolj segreje, smo poskusile z dvema velikima tablicama čokolade, da je bila prekrita vsa površina dna pečice. Ugotovile smo, da posebej izstopa le eno mesto, kjer se je čokolada močno stopila, ter le rahlo še na nekaj mestih. Kakšnega izrazitega vzorca, ki bi nam lahko omogočil izmeriti valovno dolžino mikrovalov v naši pečici, pa nismo mogle razbrati. Tretji »poskusni zajec« je bil kos sira v obliki kocke z robom približno 10 cm, pri katerem smo po segrevanju s termometrom proučevale vdorno globino mikrovalov. Pri četrtem poskusu smo raziskovale, kako bodo mikrovalovi delovali na različno velike kocke sira. Čeprav smo pričakovale, da se bodo majhne najprej stopile in razlile, se je zgodilo ravno obratno. Imamo tudi hipotezo zakaj. Imate tudi vi kakšno?

Tretja skupina (športna vzgoja) se je v parku Tivoli preizkusila v hoji po napetem traku-slacklinu. 10 dijakov je imelo na voljo 3 trake, tako da so vsi lahko osvojili osnove hoje po napetem traku. Poleg hoje, so se učili tudi sodelovanja, potrpežljivosti, koncentracije in skrbi za drugega. S strahom so se soočili že ob sami hoji po vrvi, nekaterim je bil strašljiv občutek izgube kontrole nad samim gibanjem, druge je pa skrbelo za sošolke in sošolce. Sam potek delavnice so dijaki posneli in ustvarili film, ki so ga predvajali v učilnici ob zaključku projektnega dne. 

Za 2.G: Premagovanje strahu pred psi

Sodelujoči učiteljici: Ines Vozelj Šteharnik (RUŠ), Urška Čimžar (BIO)

Na projektnem dnevu, posvečenem temi strahu in poguma, smo na šoli gostili prijazno terapevtsko psičko Aurelijo in njeno izkušena vodnico Marjeto. Srečanje je postalo prostor iskrenega razmisleka o tem, kaj strah sploh je in kako ga doživljamo tako ljudje kot živali. Ob opazovanju Aurelije in zabavnih sodelovalnih igrah z njo so se učili brati subtilne znake pasje govorice telesa ter razumeli, da je zaupanje in sodelovanje osnova uspešne komunikacije. Celo renčanje ali umik je pogosto izraz negotovosti, ne agresije. To spoznanje jih je spodbudilo k razmisleku, kako pogosto tudi pri ljudeh napačno razumemo vedenje, ki v resnici skriva strah. Dragocen del dneva je bil pogovor o lastnih izkušnjah. Dijaki so povezovali, kako sami doživljajo strah pred neuspehom, vojno, neozdravljivo boleznijo sebe ali bližnjih ter kako se z njim spopadajo. Spoznali so, da pogum ne pomeni odsotnosti strahu, temveč sposobnost, da ga prepoznamo in uravnavamo. S preprostimi tehnikami umirjanja in sproščanja so dobili konkretna orodja, ki jim lahko pomagajo v vsakdanjih stresnih situacijah. Projektni dan je povezal znanje, izkušnjo in osebni razmislek ter odprl prostor za pogovor o čustvih. Pomembno je razumevanje, da je strah del nas vseh, pogum pa se začne z empatijo do sebe in drugih. Oglejte si še našo celotno fotogalerijo.

Za 2.G: Strah in pogum v živalskem svetu

Sodelujoči učiteljici: Nataša Žemva (ANG), Maruša Sotler Wedam (BIO)

Projektni dan je bil za 2.h naravoslovno obarvan, saj smo bili povabljeni na Nacionalni inštitut za biologijo (NIB), ki deluje v povsem novi, estetsko dovršeni in zelo moderno opremljeni stavbi na Večni poti v Ljubljani. Sprejel nas je dr. David Stanković, bivši poljanec, ki je raziskovalec na NIB na oddelku za dvoživke. Samo za nas je s Cerkniškega jezera prinesel krastačo, ki smo ji kar takoj nadeli človeško ime. Lahko smo jo tudi pobožali, če se nam ni upirala njena nagubana koža. Tudi pri arahnologih smo lahko preverili svoj strah, saj so široko odprli pokrov terarija s ptičjim pajkom in glasno je hrustnilo, ko je v svoje kosmate čeljusti ujel ščurka. Ob tem smo stopili kar en korak nazaj! Kako hitro se ljudje prestrašimo tako majcenih bitij! Za vzor nam je lahko sova kozača, ki smo ji Slovenci posvetili celovečerni dokumentarni film “Bojevita kraljica noči”. Med ogledom nam je pri nekaterih prizorih zastal dih. Osupljivi posnetki prikazujejo zgodbe iz nenavadnega življenja te sove, ki v skrbi za mladiče neustrašno napade tudi človeka. Smo ljudje najbolj prestrašene živali?