Prišli kot ekstraños, odšli kot mejores amigos

Mednarodna izmenjava 3. C s Španci iz Jaena

V petek smo učenci 3.c in naše družine postlali postelje, posesali domove ter pripravili sestavine za spoznavanje ob družinskem kosilu za naslednji dan, saj je v soboto opoldne, 10.1.2026, napočil prihod naših boljših polovic. S plakati v rokah, novimi prijateljskimi zapestnicami v žepih ter prijetnim vznemirjenjem v srčkih smo naše španske partnerje za izmenjavo pričakali pred Gimnazijo Poljane. Stisnili smo jih v objem ter jih odvedli do ogretih avtov, da kulturni šok zaradi drugačnega podnebja ne bi bil prevelik. Lociranje njihovega novega doma res ni bila nobena težava, saj je vse hiše zaznamoval vonj po slastnem družinskem kosilu. Po jedači je nastopil čas za ogled lučk ter za družabni večer ob toplem napitku.

V nedeljo smo se vsak po svoje oziroma v manjših skupinicah odpravili na družinsko-prijateljsko popotovanje po najlepših kotičkih Slovenije. Najbolj obiskana destinacija je bila kot pričakovano Bled. Zvečer smo si čas krajšali v Biljardni hiši, kjer smo po skorajšnjem živčnem zlomu s strani naših španskih prijateljev prepričali osebje, da po televiziji predvaja tekmo El Clásico. Zmagala je Barcelona, tako da smo nekateri domov prišli domov s skakajočimi, drugi pa z jokajočimi Španci.

V ponedeljek smo imeli otvoritveno prireditev s pridihom petja in plesa. Odšli smo na lov na zaklad, naši nagradi sta bili pevska in plesna delavnica. Proti večeru smo šli na bowling, pomerili smo se tudi v boksanju. Nikogar ne bomo izpostavljali, ampak moramo omeniti, da je pri fantih res izstopal Arturito, pri dekletih pa je blestela Lina.

V torek smo se odpravili na zimske radosti na Jezersko. Pot je na avtobusu pospremila španska in slovenska glasba, zamudniki, natrpani v kombiju s profesorji, pa so bili deležni masaže lasišča. Preizkusili smo se v teku na smučeh, tubanju in sankanju. Vrhunec vsega je bilo kolektivno kepanje, kjer so podivjali tudi najsramežljivejši. Kot češnja na vrhu tortice pa sta nas zvečer v baru Prulček pričakali dve drag kraljici in karaoke. Sceno smo podrli dobesedno.

V sredo je napočil čas za našo ločitev… Ne skrbite, tista prava je prišla šele v soboto. Špance smo poslali v plezalni center na Vrhniki ter v Škocjanske jame, starši pa smo si malo odpočili. Sami smo se pod perutjo Luke Kelca izkazali kot aktivni državljani. Del naše delavnice je potekal v šoli, sočnejši preostanek pa na Radiu Študent. Nekateri smo imeli tudi priložnost nastopiti v živo. Ponovna združitev z našimi otroki se je zgodila pred šolo, da pa bi nadoknadili zamujen skupni čas, smo jih posladkali s ponovnim ogledom nogometne tekme.

V četrtek so se Španci prelevili v prave male poljanske dijake ter hospitirali pri pouku. Ker so možgani celo dopoldne delali s polno paro, smo jih peljali na čevapčiče za okrepitev moči, nato pa v Kindovor na ogled dokumentarnega filma, o katerem smo v šoli diskutirali. Preostanek popoldneva je bil namenjen peki in druženju.

Zadnji dan so potekale priprave na zaključno prireditev, odkrivali so se skriti talenti. Dogodka so se udeležili starši, gospod veleposlanik in ravnatelj. Na pogostitvi smo napolnili trebuščke in tako dobili primerno energijo za pakiranje. Noč je bila dolga, a sladka, polna plesa, petja in pogovorov. Na realna tla smo bili postavljeni ob dveh zjutraj na parkirišču Dolgi most, kjer smo se s solzami v očeh še zadnjič objeli ter skupaj zapeli.

Izmenjava nas je učvrstila in nas mnogo naučila. Pridobili smo mednarodne prijatelje, nepozabne spomine ter načrte za približujoče se poletne počitnice. Nič od tega ne bi bilo možno brez vseh sodelujočih profesorjev. Vsem se iz srca zahvaljujemo, še posebej profesorici Natali, ki nam je dodelila izvrstne pare, za povrh vsega pa nam ves čas stala ob strani. Za dobro počutje ter nemoten potek naše izmenjave pa so poskrbeli še profesorica Nataša, Anja, Julián in Roberto.  

Se beremo zopet marca, ko naše Špance obiščemo pri njih doma!

Besedilo in izbor slik: Maja, Lina, Lora, Aleks, Tara.