Strokovna ekskurzija na predpraznični Dunaj z ogledom dveh razstav

Bilo je mrzlo decembrsko jutro 22. decembra 2025. Že zgodaj zjutraj smo se zaspani dijaki s štirimi učiteljicami spremljevalkami z avtobusom odpeljali na Dunaj. Z nami so bile: organizatorka ekskurzije, ki nas je tudi vodila, Nina Ostan, Erika Jarić, Mateja Hočevar in Nataša Žiger.

Po dolgi vožnji smo prispeli na cilj in najprej sem opazila gosto meglo, ki je ovijala mesto. Izstopili smo na Karlovem trgu in se sprehodili do Karlove cerkve. S svojo mogočnostjo se dviga visoko v zrak. Cerkev je bila začasno zaprta, zato smo morali na njen ogled počakati skupaj z ostalimi turisti, ki so neučakano stali v vrsti. Najbolj me je navdušila notranjost cerkve, saj je bila bogato okrašena v baročnem slogu. Ko sem se ozrla navzgor, sem na stropu zagledala pretresljivo fresko, ki prikazuje svetnika Karla, ki Boga prosi, naj Dunaj odreši kuge, okoli njega pa so upodobljeni umirajoči prebivalci mesta. Cerkev je dal zgraditi cesar Karl VI., potem ko se je Dunaj rešil kuge. Nato smo se po strmih in zavitih stopnicah povzpeli na teraso, s katere se nam je kljub megli odprl lep razgled na Dunaj. Čeprav sem vedela, da je Dunaj dvomilijonsko mesto, me je vseeno presenetila njegova razsežnost.

Pohiteli smo naprej do Leopoldsmuseuma. Vstopili smo v večnadstropno stavbo muzeja in se sprehodili čez razstavo Wien 1900 – vstop v moderno. Razstava predstavlja umetniška dela iz obdobja moderne in secesije okoli leta 1900. Med množico različnih umetnin se mi je v spomin najbolj vtisnila slika Gustava Klimta z naslovom Smrt in življenje. Ko sem jo opazovala, sem razmišljala o tem, kaj slikar z njo sporoča. Sama sem v sliki videla smrt, ki prihaja po žive, tako mlade kot stare. Najbolj mi je bil všeč barvni kontrast med upodobitvijo smrti ter življenja. Smrt je slikar upodobil s hladnimi, temnimi barvami, medtem ko je življenje naslikal s svetlimi, toplimi barvami. Poleg slik smo si lahko ogledali razstavljeno pohištvo iz obdobja moderne. Ta del razstave me je res popeljal v takratni čas, saj sem spoznala, kako je umetnost vplivala na vsakdanje življenje.

Sledil je prosti čas, ki smo ga s prijateljicama preživele ob samostojnem raziskovanju mesta. Odpravile smo se na enega od bližnjih božičnih sejmov. Znašle smo se na trgu, polnem raznovrstnih praznično obarvanih stojnic. Po krajšem obhodu smo se odločile, da si odpočijemo v sosednjem parku. Prebile smo se skozi gručo ljudi. Pred nami se je razprostrl povsem praznično okrašen park. Usedle smo se na klopco in se razgledale. Obdajale so nas novoletne lučke vseh barv in oblik in bilo je, kot bi bili prazniki že tu. Potem smo se dobre volje odpravile naprej po širokih ulicah Dunaja. Iskale smo eno izmed znanih kavarn tega mesta in jo tudi našle. A se je pred njo po ulici vila dolga vrsta turistov.

A nič zato. Odpravile smo se do muzeja Albertina, kjer smo se zbrali vsi dijaki in učiteljice spremljevalke. Čakal nas je ogled razstave Gothic Modern. Albertina je bila v preteklosti plemiška rezidenca Habsburžanov, danes pa gosti eno najpomembnejših grafičnih in risarskih zbirk v Evropi. Na vodenem ogledu smo si ogledali umetnine iz obdobja moderne, ob njih pa dela srednjeveških umetnikov. Najbolj me je presenetila razlika v upodobitvi čustev. Pri srednjeveških umetninah jih skoraj nisem opazila, pri modernih pa so se mi zdela jasno razvidna, celo poudarjena.

Nato smo ponovno imeli prosti čas. Mesto je bilo zdaj že ovito v temo in razsvetljeno z lučkami vseh barv in oblik. S prijateljicama smo se sprehodile vzdolž širokih ulic Dunaja, polnih trgovin in ljudi. Znašle smo se pred Štefanovo cerkvijo. Ogledale smo si le njeno romansko-gotsko zunanjost. Presenetili so me detajli, ki jo krasijo, ter visoki cerkveni stolpi. V bližini smo nakupile nekaj spominkov, ki jih v trgovinicah v mestu ne manjka. Utrujene po celodnevnem raziskovanju Dunaja smo se odpravile do naše zbirne točke pred opero. Tam nas je pričakal avtobus in polni novih doživetij smo se odpeljali domov.

Ekskurzija mi je dala priložnost raziskati Dunaj in spoznati njegovo praznično podobo. Začutila sem utrip mesta, ki se mi je zdelo v primerjavi s slovensko prestolnico ogromno. Ljubljana ima veliko znamenitosti, ob katerih najdemo mnogo turistov, a na Dunaju je ljudi in turističnih atrakcij še mnogokrat več. Marsikatera podrobnost in vzdušje v mestu me bodo spremljali še dolgo. Bilo je lepo.

Besedilo Taja Trobec Breznik, 1.G, izbor fotografij Nina Ostan, prof.