Potepanje po Grčiji

Mrzel konec oktobra, s katerim so se začele počitnice pri nas, smo klasiki zamenjali za sončno Grčijo. Že prvi dan nas je v Atenah pričakala mogočna Akropola, še lepši pa je bil pogled nanjo iz steklenega Akropolskega muzeja ob njenem vznožju, medtem ko se je sama kopala v barvah sončnega zahoda. In ti čudoviti zahodi so nas spremljali skozi celotno popotovanje; nič manj lep ni bil namreč tisti ob Pozejdonovem templju na Sunionu ali pa oni, ki smo ga vsi premraženi občudovali s trajekta, ki nas je popeljal s Peloponeza nazaj na celino proti Delfom.

Seveda pa nismo šli v Grčijo le zaradi čudovite narave ali res sočnih pomaranč, ki nam jih je med dolgo avtobusno vožnjo priskrbel naš vodič Andrej. V zibelko zahodne civilizacije smo se podali, ker smo filheleni, ljubitelji Grkov ter grške antične kulture in umetnosti. Raziskovali smo Mikene, v Delfih Pitijo prosjačili za ugodne prerokbe, v Epidavru pa recitirali od latinskih pregovorov do slovenske poezije, dokler ... dokler nas ni paznikova piščalka opomnila, da je leto 2025 in čas, da se odpravimo naprej. Za obisk čudovitih grških otokov nismo imeli časa, smo se pa vseeno v Tolu celo popoldne namakali v še toplem Sredozemskem morju. Velikokrat je za dobro vzdušje poskrbel tudi naš voznik Kostas, ki nam je vožnjo skozi slikovito Grčijo še popestril s tradicionalno grško glasbo.

Na koncu smo spoznali, da je Grčija resnično učbenik na prostem — kraj, kjer zgodovina hodi ob tebi, miti dihajo za vsakim vogalom, sončni zahodi pa barvajo dneve z občutkom večnosti. Kot je nekoč zapisal Aristotel: »Izobrazba je najboljše popotovanje za srečo« in prav takšno popotovanje smo doživeli tudi mi.

Besedilo: Amalja Veger Poles, 3.B
 

Oglejte se tudi fotozgodbi Amalje Veger Poles in Julija Dominika Mraka.