V prvomajskih počitnicah v Parizu

Poljanska druščina je vsa neučakana v petek zvečer z avtobusom odrinila v Pariz. Čakali so nas trije polni dnevi v Parizu. 

Naše prvo postajališče je bil Disneyland Paris. V vmesnem času nam je vodička povedala nekaj zanimivosti o pokrajini in Franciji sami. Seznanili smo se z znanimi Francozi, Francozinjami in njihovimi šegami in navadami. Po prihodu v Disneyland smo imeli do večera časa, da smo preizkusili igralnice in uživali v radostih zabaviščnega parka. Zvečer smo se vrnili na avtobus in se odpeljali do našega novega začasnega bivališča, hotela.

Drugi dan Pariza smo obiskali mestece Giverny, kjer je prebival znameniti impresionistični slikar Claude Monet. Ogledali smo njegove vrtove in njegov dom. Znameniti slikar je imel pred svojim domom posajenih mnogo cvetlic, katerih vrste se kar vijejo. Rože so vseh barv, še bolj pa pridejo do izraza v sončnem dnevu. Zagotovo smo ugotovili, zakaj so slike Clauda Moneta nekaj posebnega. Naslikal je lahko toliko obzorij. Pot po vrtovih nas je pripeljala do Monetovega doma. V njem je razstavljenih nekaj njegovih slik in umetnin drugih umetnikov, njegov dom je takšen, kakršen je bil včasih.

Po ogledu slikovitega mesteca smo se odpeljali do poslovnega dela Pariza, imenovanega la Défense. Slikali smo se pod la Grande Arche in v daljavi zagledali še l'Arc de Triomphe, ki z več drugimi pariškimi znamenitostmi tvori znamenito l'axe historique. Vstopili smo tudi v trgovski center, kjer smo nakupili nekaj spominkov in si privoščili kosilo.

Po kosilu smo se odpravili na avtobusni ogled mesta. Po Elizejskih poljanah smo se peljali mimo Slavoloka zmage. Na nekem križišču nas je pričakal žongler, ki nas je malce pozabaval s svojimi triki. Nadaljevali smo do slovitega Montmartra in se povzpeli do bazilike Sacré Coeur, od koder smo uživali v razgledu na Pariz. Na Monmartru smo si z zanimanjem pogledali ustvarjanje uličnih slikarjev in karikaturistov, potem pa smo se spustili do stene, na kateri so bile še premalo mnogokrat v različnih jezikih napisane besede »ljubim te«, »rada te imam« in »rad te imam«. Poiskali smo napise v slovenščini. Zatem smo imeli kar nekaj prostega časa na morda najbolj nenavadni ulici v vsem Parizu. Lahko smo si ogledali zanimive, prijazne in prijetne trgovinice in odšli na lov za spominki in na večerjo. 

Po večerji in ogledu te zanimive ulice smo si ogledali pravi francoski kabaret. Naravnost prilegal se je vzdušju s ceste in bil nam je zelo všeč. Nekaterim dijakinjam (pa tudi profesoricam) se je predstava zdela naravnost izvrstna. Zagotovo je bila zelo parižanska, zato smo med ogledom res občutili utrip mesta.

Zadnjega jutra v francoski prestolnici nismo preživeli na ulici, temveč med kipi, slikami in ostalimi umetniškimi deli v muzeju Louvre. Skozi gnečo smo se prebili tudi do izjemno zasedene Mona Lise. Na koncu pa smo se strinjali, da je bilo za ogled tega znamenitega muzeja zagotovo premalo časa, saj ne bi bil niti en dan dovolj za ogled vseh njegovih zanimivih in skrivnostnih kotičkov.

Ko smo prišli iz muzeja, smo se sprehodili skozi krasen park Tuileries in se peljali s podzemno železnico do našega naslednjega postanka – slovite Galerie Lafayette in kosila. Nekatere dijakinje in dijaki so poskusili les escargots, polže, znamenito francosko jed.

Po kosilu smo se z metrojem odpeljali pred Eifflov stolp. Vendar še nismo bili pripravljeni na vzpon, prej smo se namreč namenili malce nižje, do barčice, s katero smo odrinili na plovbo po Seni, od koder smo videli, poleg Eifflovega stolpa, še katedralo Notre Dame, najstarejši pariški most, most Alexandre III.

Zatem smo imeli kar tri ure prostega časa. Lahko smo šli na večerjo ali na zmenek z madame Tour Eiffel. Z vrha smo meli izjemen razgled na to prelepo, romantično mesto zaljubljencev. Po vzponu je vedno treba narediti tudi spust, katerega smo nekateri opravili kar po stopnicah. Šli smo še na večerjo in se začeli poslavljati od Pariza. Zares smo začutili utrip tega romantičnega mesta. Nekateri smo tam tudi spoznali svojo prvo, pravo ljubezen.

Nato smo se odpravili na dolgo avtobusno vožnjo domov.

Zagotovo bomo pogrešali Pariz. Je res lepo in polno mesto. Ima svoj utrip, svoj poln utrip. Seveda si nismo ogledali vseh znamenitosti, saj mora vedno ostati kaj še za drugič. Tako nas Pariz kliče nazaj.

Besedilo: Julij Dominik Mrak, 1.A

Oglejte si tudi Julijevo fotozgodbo, in sicer tu.