»Ko se srečata oljka in lipa

Nazaj

»Ko se srečata oljka in lipa"

Poročilo o izmenjavi Jaén - Ljubljana 3.C razreda

S sošolci in sošolkami smo se nedavno udeležili mednarodne izmenjave, Slovenija - Španija, Ljubljana - Jaén. Spoznali smo veliko novih ljudi, ogromno doživeli in pridobili marsikatero življenjsko izkušnjo ter tako dobili vpogled v španski način življenja.

27. marca smo že nadvse zgodaj zjutraj naložili svoje kovčke v prtljažnik avtobusa in se polni pričakovanj odpeljali proti letališču v Benetkah, od koder nas je letalo poneslo do mesta Málaga na jugu Španije. Nato nas je avtobus popeljal mimo neskončnih nasadov oljk in čez dobri dve uri smo prispeli do cilja – mesta Jaén.

Še istega dne, zgolj dve uri po prihodu v Jaén, smo se s španskimi prijatelji družili ob igranju bowlinga, nato pa smo večerjali v znani in priljubljeni restavraciji s hitro prehrano. Dan je bil dolg in vsi smo bili utrujeni, zato smo se izjemno veselili počitka.

Naslednjega dne, v petek zjutraj, so nam Španci pripravili topel sprejem v šoli Virgen del Carmen in nas pogostili s tipičnim španskim zajtrkom, churrosi, ki smo jih pomakali v kakav. Španski dijaki so se nato morali vrniti k pouku, nas pa je eden izmed profesorjev povedel po mestu Jaén. Najprej smo si ogledali znamenito katedralo v središču mesta in presenetilo me je, kako natančno je izdelana notranjost. Prav vsak košček cerkve nosi svojo zgodbo, zanimiva pa je tudi nenavadna razporeditev notranjosti cerkve. Posebnost so tudi balkoni, ki v času gradnje katedrale za take vrste objektov niso bili značilni. Danes je katedrala na čakalni listi za uvrstitev na seznam svetovne kulturne dediščine pri UNESCU.

Nato smo se podali v »baños árabes«, največje arabske terme v Španiji, kjer smo izvedeli mnogo o zgodovini in pomenu teh prostorov, ki so jih nekoč uporabljali za higieno, sprostitev in druženje, danes pa predstavljajo pomembno kulturno dediščino. Presenetile so me line za svetlobo na stropih, oblikovane v obliki zvezd.

S prijateljicami smo si nato privoščile znane piškote, ki jim Španci pravijo »galletitas«. Malo pred tretjo smo se vrnili pred šolo in tam počakali vsak svojega Španca.

Zvečer so nam Španci pripravili manjšo zabavo, kjer smo se ob pijači in prigrizkih družili ter se bolje spoznavali.

V soboto smo se podali na pohod po največjem zaščitenem naravnem parku v Španiji, imenovanem Sierra de Cazorla, kjer izvira znamenita andaluzijska reka Guadalquivir. Dan je bil lep in sonce je močno svetilo. Narava je bila vsa zelena zaradi obilnega dežja v mesecu marcu in ob poti je šumel potoček. Uživali smo v toplih sončnih žarkih in žvrgolenju ptic in kljub temu, da pot ni bila kratka, je čas mineval hitro. Prvi del izleta je bil zaključen in avtobus nas je odpeljal do nekaj minut oddaljenega parka, kjer smo se vkrcali na prisrčen rdeč vlakec, ki nas je popeljal med zelenimi drevesi, kjer so se pasle srne, jeleni in mufloni. Na koncu smo si ogledali prav posebno predstavo – zdresirane ptiče, ki ubogajo na žvižg in izvajajo razne trike v zameno za priboljšek.

Zvečer smo nekateri, čeprav utrujeni od napornega dneva, obiskali španski disko. Noč je bila zelo, zelo dolga…

Nedelja je bil dan za preživljanje časa z družino in priznam, da sva ga z mojo Španko delno prespali. Kosili smo skupaj z njeno družino, zvečer pa smo se podali na znamenit grad, ki se mogočno razprostira nad mestom Jaén. Drugi sošolci so obiskali tudi sosednje kraje, resenančni Baezo in Úbedo ali arabsko Córdobo, fantje pa so odšli navijat za lokalni nogometni klub Real Jaén. Domači so zmagali!

V ponedeljek zjutraj smo bili Slovenci prisotni pri pouku in spoznavali posebnosti španskega urnika, metode dela in sodelovanja z dijaki, nato pa smo se skupaj s Španci zbrali na šolskem igrišču, kjer smo sodelovali pri športnih igrah. Na kosilo smo odšli v bližnji nakupovalni center, v znano restavracijo s hitro prehrano Taco Bell. Potem smo si s slovenskimi prijateljicami vzele nekaj časa za nakupe in opazile, da je ponudba veliko večja kot v Sloveniji, cene pa so nižje. Kljub temu, da sem s svojo Španko Lolo uspela splesti izjemno lep in pozitiven odnos, sem bila zelo vesela prostega časa s svojimi sošolkami.

Zvečer, ko smo opravile z nakupi, smo se skupaj s Španci dobili na jasi v mestnem parku. Sonce je ravno zašlo in noč je bila prijetna – zrak je bil prežet s prijetnim nočnim vzdušjem. To je bil že peti dan v Jaénu in dobro sem se navadila na novo okolje.

V torek smo obiskali slavno mavrsko Alhambro v Granadi, ki je sprva služila kot vojaška trdnjava, kasneje pa je bila preoblikovana v kraljevo palačo. Najbolj so me navdušili nadvse natančno obdelani vrtovi živih barv, ki so kamnitim rjavim stenam palače doprinesli živost, skoraj nekakšno pravljičnost. Po končanem ogledu smo dobili nekaj ur prostega časa za samostojni ogled mesta in s prijateljicami smo si privoščile odlične churrose, ki smo jih pomakale v gosto temno čokolado. V spominu so mi ostale še ozke, strme in svetle uličice po okrožju El Albayzin, ki ohranja podobe svoje srednjeveške mavrske preteklosti. Leta 1984 je bilo razglašeno za spomenik svetovne dediščine. Vzpeli smo se do cerkve Svetega Nikolaja, od koder se razprostira čudovit razgled na nasproti stoječo Alhambro in Sierro Nevado, tokrat zares zasneženo. Dan se je zaključil s prijetnim pogovorom v baru sredi mesta Jaén.

V sredo je bila na programu predstavitev videoiger, ustvarjenih s strani jaenških študentov. Nato smo se, vsak v družbi svojega Španca, lotili pisanja sestavkov za zaključno prireditev, ki smo jih kasneje predstavili tudi razredu in profesorici za španščino. Po kosilu smo si privoščili »siesto«, nato pa smo se ponovno zbrali v dvorani, tokrat zares in zaključna prireditev se je začela. Španke so odplesale dobro poznan flamenco, nekatere so tudi pele in igrale na kitaro in bobne. Slovenski dijaki v španščini, španski pa v angleščini, smo opisovali naša doživetja, izkušnje v družinah, prijateljstva, primerjali smo mesti Ljubljana in Jaén ter naši šoli, poročali o obisku naravnih parkov in športnih dnevih v obeh državah ter si ogledali film obeh delov izmenjav. Z obiskom nas je počastil tudi slovenski veleposlanik v Španiji, mag. Tadej Rupel, ki je govoril o pomenu sodelovanja Slovenije in Španije, o promociji Slovenije med Španci in o vlogi Gimnazije Poljane pri širjenju španščine. Za konec smo skupaj zapeli pesem Alvara Solera Yo contigo, tú conmigo , ki mi bo za vedno ostala lep spomin na izmenjavo.

Sledila je naša zadnja noč v Jaénu in izkoristili smo jo v največji meri. S španskimi prijatelji smo se družili dolgo v noč, kljub temu, da nas je naslednjega dne čakala dolga pot nazaj v Ljubljano.

Četrtek je bil dan odhoda, a kljub temu smo se zjutraj udeležili zabavne ure španščine, kjer smo spoznali španske izraze, povezane z ljubeznijo. Nato smo obiskali še Museo Ibero, kjer so nam na zabaven način predstavili zbirko arheoloških predmetov, povezano z iberskim ljudstvom. To je bila naša zadnja aktivnost v Jaénu. Poslovili smo se vsak od svojega španskega para in se jim zahvalili za prijaznost in gostoljubje. Bilo je veliko solza in objemov.

Nato nas je avtobus znova popeljal skozi neskončno morje oljk, a tokrat v drug smer…

Izmenjava se mi je zdela zanimiva, čeprav naporna izkušnja. Menim, da se je vsak izmed nas veliko naučil, predvsem to, kako se prilagoditi drugi osebi, kako s pogovorom rešiti morebitne nesporazume in tudi, kako odpustiti napake. Imeli smo priložnost spoznati in v živo doživeti špansko kulturo, ljudi in njihove navade, različne šolske sisteme in naravne danosti, kar je zelo dragoceno. A kljub temu, da je bila izmenjava lepa in poučna izkušnja, sem bila zelo vesela prihoda v Ljubljano, ki se mi že dolgo ni zdela tako lepa kot takrat, ko sem se naslednjega dne po prihodu z izmenjave sprehodila čez center mesta in v zraku vonjala začetek pomladi.

V imenu 3.c razreda se zahvaljujem vsem, ki so nam omogočili ta nadvse pester teden v mestu Jaén. naši profesorici španščine, Natali Žlajpah in naši razredničarki ter profesorici angleščine Simoni Sašek, ki sta nam v obeh tednih izmenjave, tako v Sloveniji kot v Španiji, stali ob strani ter nam bili vedno na voljo. Seveda pa moramo omeniti tudi špansko profesorico angleščine, Roso Armanteros Luna, ki nas je pogosto spremljala in bila do nas zelo pozorna, pa tudi profesorju zgodovine Joséja Miguela Peinado Peinado (tipični španski priimek😊), ki nam je natančno predstavil znamenitosti mesta Jaén. Hvala vam za to nepozabno izkušnjo.