Za vse oddelke 3. letnika - projektni dan na temo Sem, kar vem in razumem
Nazaj
V sredo, 5. marca, smo izvedli projektni dan na temo Sem, kar vem in razumem. Kratko povzemamo dogajanje in vtise iz vseh oddelkov 3. letnikov:
Za 3.A: Kaj lahko vem – zarote in teorije zarot, konformizem in nekonformizem, resnica in hotena nevednost
Sodelujoči učiteljici: Nina Miri Zalar, prof. filozofije, in Sanja Hočevar, prof. angleščine
Izhodiščno vprašanje - Kaj sploh lahko z gotovostjo vem? – nas je uvodoma soočilo s težo dvoma, ki ga odpirata filozofski perspektivi racionalizem in empirizem. Dvom je bil nadalje osnovno vodilo v premislek o zarotah in teorijah zarot, pri čemer je ključen uvid v razlikovanje med obema. Dejstvo je namreč, da so zarote (torej prevare) dejansko del človeške zgodovina, a enako je tudi utemeljeno dejstvo, da so del iste zgodovine tudi zgolj teorije o njih. Oba fenomena imata lahko uničujoče posledice. Z dijaki smo preko konkretnih primerov razvijali kritično refleksijo o človeškem razumevanju dejanskosti in zaupanju v razpoložljive vire informacij.
Del priprave na tokratni projektni dan je bila tudi izmišljena novica (fake news), ki so jo dijaki 3.A nekaj dni pred samim projektnim dnevom razširili po socialnih omrežjih in skozi neposredno komunikacijo z dijaki drugih letnikov. Opazovanje odzivov in zaupanja v zanesljivost izvirnega vira je pripeljalo do končnega spoznanja: dijaki Gimnazije Poljane niso lahkoverni in z zanašanjem na lastne kognitivne zmožnosti kritične presoje niso lahka »tarča«. Ali pa je to zgolj naključje in bi morda v nekem drugem časovnem obdobju in z nekoliko bolj intenzivnim razširjanjem novice lahko preslepili tudi večino mladih bodočih intelektualcev?
Za 3.B: Razumevanje samega sebe in drugih
Sodelujoči učiteljici: Jasna Amon, prof. psihologije, in Lucija Krošelj Kosec, prof. latinščine
Z dijaki smo odšli na Univerzo Sigmunda Freuda, kjer smo sodelovali v delavnici na temo razumevanja samega sebe in drugih. V drugem delu projektnega dne pa smo se odpeljali v mladinski center Mladi zmaji v Štepanjsko naselje, kjer so se dijaki najprej seznanili z aktivnostmi mladinskih centrov, nato pa so sodelovali v različnih delavnicah na temo prijateljstva, medosebnih odnosov in zaupanja.
Obe delavnici sta se izkazali za nadvse zanimivi in koristni. Nekaterim je bila bolj všeč prva, drugim druga, nekaterim pa je bilo najbolje to, da smo razbili monotonost vsakdanjika in zapustili šolsko okolje. Morda bi za največji dosežek projektnega dne lahko šteli dejstvo, da so se dijaki s pomočjo delavnic med seboj še bolje spoznali in povezali.
Za 3.C: V čevljih brezdomca
Sodelujoči: Jan Jereb, prof. športne vzgoje, Jasna Plahuta, svetovalna delavka, in Irena Brilej, knjižničarka
Projektni dan je bil sestavljen iz uvodnega predavanja, Ture po nevideni Ljubljani, ki je potekala v treh skupinah, vsako skupino je vodil en brezdomec/brezdomka in zaključnega pogovora. Naloga dijakov je napisati prispevek za revijo Kralji ulice. Črpajo naj iz izkušnje, ki so jo dobili na projektnem dnevu. Glede oblike prispevka ni omejitev.
Soočili so se s svetom, ki je velikokrat skrit. Razumejo, kako je brezdomstvo urejeno v Sloveniji, kakšne programe izvaja država in kakšne nevladne organizacije, delovanja posameznih nevladnih organizacij in njihove cilje, njihove lokacije, lokacije zavetišč ... Spoznali so osebne zgodbe brezdomcev. Spoznali so, kaj ti naredi droga in kaj ti naredi ulica. Soočili so se s stereotipi, lastnimi prepričanji, strahom in pogumom. Videli so, kaj pomeni biti brezdomec, in prepoznali, da imajo v veliki večini srečo in da so lahko hvaležni.
Za 3.D: Trajnostna prihodnost skozi ponovno uporabo
Sodelujoči učiteljici: Anja Ajdovec, prof. kemije, in Brigita Zadnik, prof. italijanščine
Cilj projektnega dne je bil ozaveščanje dijakov o pomenu ponovne uporabe, trajnostne potrošnje in družbene odgovornosti v okviru socialnega podjetništva. Dijaki so skozi različne aktivnosti spoznali vlogo centrov za ponovno uporabo pri zmanjševanju odpadkov, prispevali k večji okoljski osveščenosti ter razumeli, kako lahko podjetja, ki delujejo z družbenim namenom, pozitivno vplivajo na skupnost. Največja vrednost projektnega dne je bila v tem, da so dijaki na praktičen način razumeli, kako pomembno je delovati trajnostno ter kako se družbeni in okoljski vidiki prepletajo v podjetništvu, ki prispeva k boljšemu in bolj pravičnem svetu.
Za 3.E: Živčevje, zaznave in verjetnost
Sodelujoča učitelja: Maruša Sotler Wedam, prof. biologije, in Franci Jaklič, prof. matematike
Kako povezati matematiko in biologijo? Lahko je zelo zabavno, če ves razred dijakov meče igralno kocko in, kot nekoč pri igri "Človek ne jezi se", drži pesti za šestico. Statistična verjetnost, da pade šestica, se je pokazala za precej drugačno od teoretične. Kako je to povezano z živčevjem, je na kratko težko razložiti. Dejsto pa je, da so živčne celice zanesljivejše in vedno odgovorijo na dražljaj po principu vse ali nič.
Za 3.F: Poti do sebe in drugih
Sodelujoči učiteljici: Mojca Kolbl Repinc, prof. športne vzgoje, in Alenka Zorman, prof. slovenščine
Skupni cilj projektnega dne je bil spoznavanje in izkušanje različnih poti do sebe in do drugih ter povezovanje z vsem, kar je. Z navdihom iz knjige filozofa Alaina de Bottona Kako ti Proust lahko spremeni življenje, sploh pa s Proustovimi prelomnimi deli s področja spoznavanja sebe in drugih (Najdaljše potovanje je sprememba pogleda. Marcel Proust) so se ponudili odgovori na porajajoča se vprašanja, kaj nas določa, kaj vpliva na našo samopodobo ter podobo drugih v naših očeh ter kaj in kako sestavlja mozaik vsega tistega, čemur pravimo poznati sebe in celo poznati drugega človeka.
Spoznavanje sebe in svojega Drugega smo nadgradili s predstavitvijo tradicionalne kitajske medicine in kulture ter širili obzorja na vzhod, pa seveda v biologijo in filozofijo, s predstavitvijo tajčičuana (Taijiquana) in čigonga (Qigonga) pa v zgodovino, psihologijo in šport. Nasveti o pravilni preventivni vadbi, samomasaži in uravnoteženi prehrani so dijakom pokazali, da je skrb za njihovo zdravje najprej in predvsem v njihovih rokah. Z gibalno-dihalnima in meditativnima veščinama tajčijem in čigongom pa smo na travniku razvijali ravnotežje, koordinacijo in pljučno kapaciteto. Sprostili smo vse čute, se napajali s toplim soncem in ptičjim petjem, povezovali s seboj, med sabo in z naravo. Pretakali smo energijo, skoraj smo pognali korenine v zemljo, med seboj pa poglobili nevidne vezi. Spoznavanje mladega Marcela Prousta in uživanje v izvajanju tajčija v naravi pa sta, tudi po mnenju dijakov, največji vrednosti tega projektnega dne.
Za 3.G: Jožef Stefan
Sodelujoči učiteljici: Katrca Mivšek Tišler, prof. fizike, in Irena Sečnik, prof. matematike
Na projektnem dnevu smo preučevali življenje in delo Jožefa Štefana. Vsi poznamo naš največji raziskovalni inštitut, ki je poimenovan po njem, a kar nekaj zanimivih stvari, s katerimi se je ta pomemben slovenski fizik ukvarjal, nam je bilo nepoznanih. Po skupinah smo raziskovali njegovo življenje in se spomnili zgodovinskih dejstev tistega časa, brali in interpretirali njegove pesmi, na računskem in eksperimentalnem področju preučevali njegov zakon ter celo pripravili kratko igro intervjuja z Jožefom Štefanom v sedanjosti. Dan smo zaokrožili s predstavitvijo, ki je dala celosten vpogled v njegovo delovanje, še posebej v znanosti.
Za 3.H: Razvoj šolstva na Slovenskem
Sodelujoča učitelja: Jasmina Pavčič, prof. zgodovine, in Lovro Dretnik, prof. matematike
Dijaki in dijakinje 3. H so si na projektnem dnevu ogledali frančiškansko klavzurno knjižnico, kjer so spoznali bogato zgodovino slovenskih frančiškanov in kako so se uspeli kot red ohraniti tudi po 2. svetovni vojni. V pinakoteki so si ogledali galerijsko postavitev nekaterih znanih del od 16. do 20. stoletja, ki so lasti frančiškanskega samostana.
V Slovenskem šolskem muzeju so dijaki/-inje dobili/-e vpogled v razvoj šolstva Slovenskem. Ob tem je bil zanje gotovo najzanimivejši del, ko so eno učno uro prebili na učni uri lepopisja, kakršna naj bi bila v letu 1930 v Dravski banovini.
