Za vse oddelke 2. letnika - projektni dan na temo Sem, kar vem in razumem

Za 2.B: Kdo ve, kaj vejo norci?

Sodelujoča učitelja: Igor Kavčič, prof. kemije, in Marko Trobevšek, prof. slovenščine

Resnična vsebina projektnega druženja je bil ogled filma Let nad kukavičjim gnezdom in po pričakovanjih je ta del najbolje uspel. Ponovno se je izkazalo, da se Formanova mojstrovina noče postarati, pa tudi to, da ima zlobna Mrs. Ratchet veliko srečo, da je samo filmski lik – v nasprotnem primeru bi kdo od onih, ki smo jo to pot gledali, prav lahko skušal dokončal tisto, česar se proti koncu zgodbe neuspešno loti Jack Nicholson oziroma, ups, McMurphy.

Za uvod v gledanje so b-jevci najprej slišali kar izčrpno predavanje Marka Trobevška o zgodovini norosti in obravnavanja norcev, Igor Kavčič pa je pojasnil še 'molekule norosti' oziroma nakazal povezave med psihičnimi motnjami in kemijo. Pogovor se je razvil v razne smeri, ne nujno pričakovane. 

Za 2.C: Znanje v dobi socialnih omrežij

Sodelujoča učitelja: Luka Kelc, prof. sociologije, in Natali Žlajpah, prof. španščine

Z 2.C smo obiskali Center za družboslovno informatiko na FDV, kjer so nam predstavili najrazličnejša mesta uporabe spletnih algoritmov, način njihovega delovanja ter učinkovite možnosti, kako se jim v razumni meri izognemo. Nadaljevali smo na šoli, kjer smo temo algoritmov razširili na krovno temo, tj. proces učenja oz. pridobivanja informacij v spletni dobi, tako na področju šolskega kot raziskovalnega dela. Dijaki so uporabili znanje španščine pri izdelavi memov, križanke, videa ter spletni aktivnosti, s katero so postali navidezni vplivneži.

Za 2.D: Potovanje skozi zgodovino znanja

Sodelujoči učiteljici: Nika Veronek, prof. geografije, in Tina Pintar, prof. likovne umetnosti

Dijaki 2. D so v okviru projektnega dne raziskovali pomen ohranjanja in prenosa znanja skozi čas. Obiskali so restavrirano frančiškansko knjižnico, najstarejšo še delujočo knjižnico na slovenskih tleh, kjer so spoznali postopke restavriranja in pomen ohranjanja dragocenih knjig za prihodnje rodove.

Sledil je obisk Slovenskega šolskega muzeja, kjer so dijaki doživeli pouk iz leta 1930. Oblečeni v značilna oblačila tistega obdobja so se posedli ločeno po spolu ter ob odgovarjanju učiteljico spoštljivo nagovorili z "Gospodična učiteljica!" Poseben izziv je predstavljalo pisanje s peresom in črnilom, ki je pod budnim očesom učiteljice zahtevalo natančnost in potrpežljivost. Ob tem so dijaki spoznali tudi takratne vzgojne metode in disciplinske ukrepe, ki so veljali v šolstvu preteklega stoletja.

Projektni dan je dijakom omogočil vpogled v razvoj izobraževanja skozi zgodovino ter jih spodbudil k razmisleku o pomenu znanja in njegovega prenosa na prihodnje generacije.

Za 2.E: Kaj si pa ti za en vrabec?

Sodelujoča učitelja: Nada Žonta Kropivšek, prof. fizike, in Tone Prus, prof. matematike

Cilj našega projektnega dne je bil spoznavanje ptic v naši okolici, ptice dokumentirati s fotografiranjem, tudi zato, ker je bila za najboljšo upodobitev obljubljena nagrada. Že dan prej smo se v razredu preizkusili na kvizu, ki sta ga pripravili dve dijakinji. Projektni dan smo začeli v Tivoliju, oboroženi s fotoaparati in določevalnimi ključi smo iskali ptice ter jih poskušali prepoznati. Imeli smo srečo in opazili siničke, kose, kavke, sive vrane, brgleze, taščice, plavčke, ob ribniku pa zelenonoge tukalice in labode... Ptice, ki so se nam do sedaj zdele vse enake vrabcem, so ob pozornem opazovanju dobile barve, različno oglašanje in gibanje, ter imena. Zabavali smo se tudi ob hranjenju in poskusih fotografiranja poskočnih veveric.

V šoli smo uredili svoje vtise in fotografije in pripravili krajše predstavitve. Sledil je ogled dokumentarnega filma Ptice jezer – njihova vrnitev, avtorja Mateja Vraniča, ki nas je nežno spomnil kako lepa je narava, nekatere pa celo zazibal v dremež. Projektni dan smo zaključili z refleksijo doživetega, in z ugotovitvijo, da je narava polna presenečenj, če ji le namenimo čas in pozornost.

Napisale: Dora Zabukovec, Kaja Bizilj, Nada Žonta Kropivšek

Za 2.F: Thai-chi

Sodelujoča učitelja: Miloš Pogačar, prof. športne vzgoje, in Blaž Ivanuša, prof. matematike

Z osnovnimi gibi thai-chia in pravilnim dihanjem so dijaki in dijakinje pod vodstvom mojstra Bojana Marinčka skušali umiriti um-misli, stopiti vase in sedanji trenutek. Thai-chi je način za psihično razbremenitev ter zmanjšanje stresa med šolskim letom. Vsebina in delavnica sta bila dijakinjam in dijakom pa tudi obema učiteljema zelo všeč .

Za 2.g: Po (ne-)videni Ljubljani

Sodelujoče: Saša Perović, prof. zgodovine, Neža Kolbezen, prof. nemščine, in Urška Čimžar, laborantka biologije

Špela, danes okoli 40 let, je deset let svojega življenja preživela na ulici kot brezdomka. Njena zgodba je pretresljiva in nas opominja, da za vsakim obrazom na ulici stoji usoda, ki si je nihče ne bi izbral.

Kot dekle z odličnim uspehom v šoli je imela pred seboj svetlo prihodnost. Vendar je v prvem letniku študija zaradi želje po boljši koncentraciji in hitrejšem tempu dela posegla po poživilih. Kmalu so sledile močnejše substance, odvisnost od drog in alkohola pa jo je pripeljala do izgube vsega – doma, družine, dostojnega življenja. Zatekla se je na ulice, nato v zapuščene hiše, kjer je preživljala dneve brez osnovnih življenjskih pogojev. Vse je bilo podrejeno odvisnosti, dokler njeno telo ni dokončno odpovedalo.

Sledila je težka rehabilitacija, ki ji je omogočila drugo priložnost. Pri tem so ji pomagali Kralji ulice – organizacija, ki podpira brezdomne in jim nudi priložnost za nov začetek. Njihovo delo smo bolje spoznali na projektnem dnevu, ko smo se dijaki 2.G podali na sprehod po (ne)videni Ljubljani in prisluhnili zgodbam tistih, ki so nekoč živeli na ulici.

Špela je danes dokaz, da je mogoče premagati tudi najhujše ovire. Njena zgodba nas spodbuja k razmisleku in solidarnosti. Morda bomo naslednjič brezdomcu lažje namenili kovanec ali pa kupili legendarni časopis Kralji ulice – majhna gesta, ki lahko nekomu pomaga na poti do novega začetka.

Za 2.H: Raba različnih oblik energije skozi zgodovino

Sodelujoča učitelja: Miha Pohar, prof. zgodovine, in Vladimir Anžel, prof. fizike

Projektni dan smo začeli z vprašanjem o potrebi po izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Referendum o tem vprašanju je slovenska politika prestavila predvidoma za eno leto; če bo referendum res razpisan, bodo na njem lahko sodelovali tudi dijaki, zato je smiselno, da o temu načinu pridobivanja energije dobijo čim več informacij za lažjo odločitev.

Sledil je prikaz različnih načinov pridobivanja energije skozi zgodovino (ogenj, voda, veter, para, elektrika) s poudarkom na spremembi načina življenja oz. preoblikovanja družbe zaradi posledi rabe novih načinov pridobivanja energije. Zaključili smo s prikazom delovanja jedrske elektrarne ter predstavitvijo alternativnih virov pridobivanja energije. Mišljeno je bilo, da bi se izvedel še prikaz temnih plati jedrske energije (atomska bomba, nesreče), a je za ta del zmanjkalo časa, opravljen bo naknadno med uro rednega pouka. Dijaki so spoznali principe pridobivanja jedrske energije, obenem pa ozavestili, da napredek vedno pripelje do družbenih sprememb.

(Slika prikazuje dijake med delom v skupinah - pogovarjali so se o delovanju nuklearke, prednostih in negativnih plateh jedrske energije in mnenju o izgradnji novega bloka JEK.)