Za vse oddelke 1. letnika - Sem, kar vem in razumem

Za 1.B: Trajnostna uporaba gozdov

Sodelujoči učiteljici: Jana Škrlep, prof. biologije, in Nataša Homar, prof. latinščine

Gozdovi zavzemajo okoli 60% površine Slovenije. So zapleteni ekosistemi, ki ima velik vpliv na okolje. Posamezen gozd ima več vlog. Lahko bi jih uvrstili v 3 sklope – ekološke vloge, proizvodne in sociološke. O teh vlogah se je z dijaki pogovarjal g. Matevž Triplat iz Gozdarskega inštituta. Poudaril je tudi pomen trajnostne uporabe gozdov, kar pomeni, da ravnamo z gozdovi tako, da jih bodo lahko na enak način uporabljale tudi generacije za nami. 

Pred samim predavanjem so dijaki spoznali kaj je les, kako nastane. Vadili so se v štetju letnic in branik. Naučili so se latinskega poimenovanja vrst. S pomočjo določevalnega ključa so poskušali določati drevesne vrste in iz nabranih listov naredili preprost herbarij. 

Za 1.C: Kraji, ki nas gradijo

Sodelujoča učitelja: Dan Kardum Šibila, prof. geografije, in Darinka Marc, prof. slovenščine

Verjetno ste se že kdaj vprašali, na katere kraje ste tako navezani, da jih dobesedno nosite v sebi vsak dan. Dijakinje in dijaki 1.C so v projektnem dnevu s krovno temo Sem, kar vem in razumem najprej premislili o tem, nato pa ob pomoči obeh učiteljev napisali predstavitev svojega izbranega kraja. V zgoščeni obliki so jo predstavili v govornem nastopu in kraj zaznamovali na velikem Guliverjevem zemljevidu Slovenije, ki so ga uvodoma sestavili iz posameznih razrezanih delov.
Izkazalo se je, da nas kraji, ki nas gradijo, najbolj povezujejo zaradi ljudi (zanimivo - najpogosteje so bili omenjeni stari starši ter bratranci in sestrične) ter seveda narave. Nekateri orisi izbranih kotičkov so bili skoraj meditativni in tudi zelo osebni.

Učitelja izpostavljava zlasti odprto in živo sodelovanje vseh dijakov in upava, da bo zbirka besedil, ki so nastala, razredu lepa popotnica v naslednje kraje, ki jih bodo gradili.

Za 1.D: Živali in jaz

Sodelujoči učiteljici: Tina Zupančič, prof. biologije, in Mateja Pandel, prof. slovenščine

Na prelep sončen dan smo se s 1.D odpravili v živalski vrt, kjer smo imeli najprej voden ogled nekaterih ograd. Opazovali smo prilagoditve posameznih živali na okolje, v katerem živijo. Ob samostojnem ogledu so dijaki razmišljali še o pomenu živalskih vrtov.

Vsi dijaki so bili tudi zelo kreativni, saj so se dokazali v pisanju različnih, živalsko obarvanih, literarnih zvrsti. Spodaj je pesem, ki so jo napisali dijaki Petja, Jure, Pino in Martin.

Za 1.E: Malo drugačni

Sodelujoče: Petra Novak, prof. španščine, Ana Bogdan Zupančič in Irena Kržan, svetovalni delavki

Po krajšem individualnem razmisleku o položaju znanja, dobrih ocen in uspešnosti v osebni hierarhiji vrednot (ob delovnem listu) so si dijaki ogledali daljšo špansko komedijo z naslovom Campeones – Prvaki. 

Film skozi zgodbo o košarkarski ekipi, sestavljeni iz oseb s specifikami na področju intelektualnega razvoja in njihovem neprostovoljnem trenerju, naslavlja teme solidarnosti, inkluzivnosti, vztrajnosti, razumevanja drugačnosti in pogojev za osebnostno rast. Osvetli človeško bitje kot celoto značilnosti, dobrih, manj dobrih in slabih oz. neželenih. Gledalca izzove, da se sooči z morebitnimi predsodki, ki jih prevzema zaradi neinformiranosti ali tradicionalne vrednostne usmerjenosti. 

Sledila je skupinska debata, v kateri so dijaki 1.E kljub težkim temam ali občasni tremi konstruktivno sodelovali. Presenetljivo dobro so zaznali večplastnost filma in se niso osredotočili zgolj na glavno zgodbo ali bolj izpostavljene like.

Za tem so dijaki preizkusili še svoje novopridobljeno znanje španščine in zapisali kratek opis izbranih protagonistov filma. Čisto na koncu so z nekaj akrobatskih spretnosti poustvarili še fotografijo z naslovnice DVD-ja. Potem so se, predvidoma bogatejši za nova spoznanja o sebi in svetu, odpravili drugim obveznostim nasproti. 

Za 1.F: 5R za našo prihodnost ali Vem, kakšen problem predstavljajo odpadki 

Sodelujoči učiteljici: Tanja Cvirn Pavlin, prof. kemije, in Andreja Hočevar, prof. matematike

V Sloveniji smo v letu 2023 ustvarili 518 kg nenevarnih komunalnih odpadkov in 3,3 kg nevarnih komunalnih odpadkov na prebivalca. Odvrgli smo 77,7 kg odpadne hrane, od tega v gospodinjstvih 34,0 kg, na prebivalca Slovenije (Vir: SURS). Ti podatki so bili rdeča nit projektnega dne v 1. F razredu. 

Dijaki so si kot uvod ogledali dokumentarni film Cena plastike, ki prikaže stanje na področju odpadkov v Sloveniji. Delo so nadaljevali v treh sklopih dela v skupinah. Po pregledu podatkov Statističnega urada Republike Slovenije so oblikovali različne grafične prikaze podatkov o odpadkih za desetletje 2013 – 2023 (slika 1). Naredili so analizo stanja ločevanja odpadkov na naši šoli, tako da so pregledali vsebino košev iz dveh učilnic in dveh šolskih hodnikov. Svoje ugotovitve so si predstavili in na podlagi ugotovitev izdelali gradiva (plakate, kolaže, kratek film) za ozaveščanje glede tega problema (slika 2). 

Ugotovili smo, da je sledenje 5R delovanja na področju odpadkov (reduce, reuse, recycle, repurpose, refuse)  ključno za trajnostni razvoj.

Za 1.G: Resnice in miti o sevanju ter vpliv na življenje

Sodelujoča učitelja: Erika Jarić, prof. biologije, in Boštjan Žnidaršič, prof. informatike

Pred projektnim dnem so dijaki prebrali poljubno izbran članek o sevanju in pripravili njegov kratek povzetek. Skupaj smo ugotovili, da je zelo veliko različnih vrst sevanj in da je sevanje povsod okoli nas. Potem so dijaki v spletni učilnici rešili kviz z vprašanji izbirnega tipa, s katerim so se preverili o poznavanju sevanja. Sledila je razlaga in razgovor z diskusijo o sevanju v naravi, o pozitivnih in negativnih učinkih različnih sevanj na organizme in tudi o pomenu ozona za življenje na planetu Zemlja. Dijaki so se aktivno vključevali v diskusijo. Sledil je ogled videoposnetka (Škodljivost sevanja brezžičnih omrežij—mit ali resnica?), kjer je predavatelj na zanimiv, strokoven, pa vendar dovolj poljuden način razložil ozadje elektromagnetnega sevanja v polju brezžičnih računalniških komunikacij. Predavanje osvetljuje in razlaga prisotnost sevanja na področju naprav in storitev, ki jih mladi najpogosteje uporabljajo—mobilni telefoni in brezžična računalniška omrežja.

Dijaki so nato v petih skupinah raziskovali specifične teme: sevanje gospodinjskih električnih aparatov, sevanje daljnovodov, sevanje in jedrske elektrarne, sevanje v medicini in jedrske nesreče. Vsaka skupina je pripravila kratko PPT predstavitev svojih ugotovitev, ki so jih nato predstavili sošolcem. 

Na koncu so dijaki ponovno rešili isti kviz z vprašanji izbirnega tipa, pri čemer so bili rezultati opazno boljši, kar kaže na uspešno osvajanje novih znanj.

S projektnim dnem so dijaki dosegli številne cilje: spoznali so spekter elektromagnetnega valovanja in razlike med ionizirajočimi in neionizirajočimi sevanji, razumeli pozitivne in negativne vplive sevanj na življenje, vključno z mutacijami in pomenom ozonske plasti, spoznali sevanje, povezano s tehnologijo, se naučili varne uporabe naprav v vsakdanjem življenju, kritičnega vrednotenja informacij o sevanju in prepoznavanja mitov ter lažnih novic in razvijali digitalno pismenost ter raziskovalne veščine.

Za 1.H: Razumeti sebe pomeni razumeti tudi druge

Sodelujoča učitelja: Uroš Bizilj, prof. športne vzgoje, in Nataša Žiger, prof. slovenščine

Projektni dan je potekal na podlagi prebranega romana Liu Zakrajšek Zajtrk prvakinj. Dijake smo želeli opozoriti na družbeno problematiko (prekarnost, podnajemništvo, stiske mladih, medčloveške odnose), izpostavljeno v prebranem romanu. V prvem delu so dijaki po skupinah na podlagi odlomkov sami prepoznavali tematike, v nadaljevanju pa so se o romanu pogovarjali z avtorico.

Čeprav večina izpostavljenih težav dijakom (vsaj večini) ni blizu, so z zanimanjem sodelovali v debati in pogovoru z avtorico. Dodana vrednost srečanja je bila, da je pisateljica bivša poljanka, kar je pripomoglo k dobremu vzdušju, pristnosti in sproščeni komunikaciji. 

Dijaki 1. H si zaslužijo pohvale za zavzeto sodelovanje in aktivno izvedbo celotnega dne.