Jesenska ekskurzija v Berlin

V soboto, 28. oktobra, na samem začetku krompirjevih počitnic, smo se ob 9. uri zvečer udeleženci jesenske ekskurzije znašli pred stavbo Gimnazije Poljane. Čakala nas je celo noč trajajoča vožnja do nemške prestolnice Berlin, kamor smo se odpravili v spremstvu profesoric Neže Kolbezen, Maše Klopčič in Tine Pintar skupaj s turistično vodnico. Kot pričakovano, se je vožnja zdela brez konca le prvih nekaj ur, potem je marsikdo uspel zadremati.

Četudi nas je večina spala v dvournih intervalih in se je na koncu že kazal primanjkljaj bolj ali manj udobnih pozicij za spanje na avtobusnem sedežu, smo se v jutranjih urah vsi nekako le izbezali iz udobnih odej, ki so nas ovijale med vožnjo, in se znašli v Potsdamu pred veličastno palačo Sanssouci. Opravili smo jutranji sprehod po parku in občudovali jesenske barve, ki so se v tistem mrzlem jutru zdele še bolj izrazite. Med pohajkovanjem smo srečali tudi manjšo čredo ovac, ki je vzbudila kar nekaj zanimanja in navdušenja.

Ko je prišel čas odhoda, smo se vkrcali na avtobus in po slabi uri vožnje prišli do naše končne destinacije. Kar nekaj znamenitosti smo videli že z avtobusa, denimo Brandenburška vrata, parlament Reichstag in 365 m visok televizijski stolp. Po okrepčilu s curry wurstom na enem izmed ultra zgodnjih božičnih sejmišč na Potsdamer Platzu in daljšem iskanju ustekleničene vode, ki bi jo lahko kupili na nedeljsko jutro, ko se je še vse premikalo v bolj umirjenih tirnicah, smo se sprehodili do spomenika umorjenih Judov, ki je zasnovan kot srh vzbujajoč labirint približno 2700 betonskih klad, ki variirajo v višini.

Sledil je postanek pri Brandenburških vratih in težko pričakovani prosti čas, ki so ga nekateri porabili za neuspešni poskus povzpetja na televizijski stolp, drugi pa za vandranje po relativno mrtvih ulicah nedeljskega Berlina. Vožnja s podzemno železnico ali S-Bahnom nas je seznanila z bolj umirjenim predelom mesta, kjer se je nahajalo naše prenočišče. Po večerji smo se malce sprostili ob igranju namiznega nogometa, biljarda in namiznega tenisa, a dokaj hitro tudi popadali v postelje in si zagotovili kar presenetljivih 8 ur spanca.

 
Po zajtrku nas je avtobus odpeljal do nekdanjega mejnega prehoda nekoč razdeljenega Berlina Check Point Charlie, kjer smo si ogledali muzej. Sledil je obisk DDR-muzeja, izjemno interaktvino zasnovanega prostora, v katerem so se nekateri zadržali celo dlje, kot je bilo predvideno. Sledilo je prosto pohajkovanje po mestu, ki je bilo v ponedeljek bistveno bolj živahno. Pozdravilo nas je celo sonce. Čeprav je bila vremenska napoved za čas našega obiska bolj slaba, je pričelo deževati šele zadnjo uro poslednjega dne raziskovanja Berlina. Po degustaciji odličnega kebaba, za katerega iz prve roke jamčimo, da je neprimerljiv s tistim, ki ga dobimo v Ljubljani, smo se ob koncu dneva odpeljali še do slavne galerije na prostem East Side Gallery oziroma do ostankov berlinskega zidu, ki je na tem mestu porisan z deli različnih umetnikov. Sledila je pot do kapitalizmu najbolj prijazne ulice Kurfürstendamm, ki je nasičena s priložnostmi za trošenje denarja, marsikdo pa je zavil tudi na bližnjo Bahnhof Zoo in ugotovil, da duh tragične zgodbe Christiane F. mrgoli le še v stenah prenovljene železniške postaje. 

Zadnji dan so nas po pregledu, ekvivalentnemu tistemu, ki ga opravimo pred vkrcanjem na letalo, sprejeli v nemški parlament Reichstag. Povzpeli smo se v stekleno kupolo na vrhu parlamenta in se v krogu sprehodili do samega vrha, kjer se nam je razprostrl razgled nad celim mestom. Po vožnji z ladjico po reki Spree, med katero se je sicer v udobju tople notranjosti nemalokdo malce spočil, smo si za konec ogledali še Altes Museum in preostanek časa izkoristili za obisk še zadnjih lokacijah, ki smo si jih sami predhodno označili na aplikaciji z zemljevidi. 

Ponovili smo sobotno vajo in se med ogledom legendarnega filma Wima Wendersa Der Himmel über Berlin z avtobusom odpravili proti domu. Tokrat so se naše tehnike spanja na avtobusu obnesle že bolje.     

Zapisala: Ema Erna Weber, 3.G